Psihiater in psihoterapevt mag. Miran Možina, dr. med., opozarja, da je zelo pomembno upoštevati biološke ritme, še posebej ultradianega, ki je v primerjavi z dnevno-nočnim in mesečnim ritmom ljudem manj znan. Kot nam je pojasnil, gre za ritem znotraj enega dneva in noči, katerega valovanje se izmenjuje na nekaj ur. “Najprej so ga znanstveniki odkrili v spanju, kjer fazam globokega spanca na približno uro in pol sledijo REM-faze plitkega spanca. Kasneje so ugotovili, da je človekov organizem tudi čez dan približno dve uri sposoben visoko storilnega, učinkovitega delovanja, ko je bolj dejavno aktivacijsko, simpatično živčevje, čemur sledijo krajši, približno 20-minutni ultradiani odmori, ko je bolj dejavno počivalno, to je parasimpatično živčevje. Takrat se zmanjša frekvenca srčnih utripov, zniža se krvni tlak, zniža mišični tonus, upočasnijo refleksi, upade sposobnost koncentracije, pozornosti in pomnjenja, pojavijo se občutki utrujenosti in zaspanosti, spontano sanjarjenje ter večja potreba po hrani in pijači (ker se v želodcu začnejo izločati prebavni encimi),” opisuje mag. Možina. Poudarja, da je za naše zdravje zelo pomembno, da te ultradiane odmore, ki se pojavljajo na okoli dve uri, izkoristimo za kratke oddihe.
Ustaviti se za nekaj minut
Ko nam začneta koncentracija in storilnost upadati, bi bilo dobro, da bi se zavedali, da je to lahko posledica potrebe po ultradianem odmoru, pravi psihiater. Svetuje, da se, če je le mogoče, takrat za nekaj minut ustavimo in se prepustimo občutkom utrujenosti. “Ko se razvije sproščenost, nekateri to lahko občutijo kot prijetno težo, drugi kot lebdečo lahkotnost, doživetja so zelo raznolika, a prijetna,” pravi mag. Možina. Dodaja, da je že nekaj minut čuječega sedenja, zrenja, osredotočanja na dihanje ali pretegovanja veliko bolje, kot da potrebo po počitku preprosto prezremo ali posegamo po poživilih, kot so kava, nikotin, energetske pijače in alkohol. “Mnogi, ki se na primer rešijo zasvojenosti z nikotinom ali alkoholom, ugotovijo, da ključno za sprostitev ni bilo kajenje, ampak to, da so si vzeli čas zase in se odklopili od trenutnih nalog in pritiska obveznosti,” razlaga.
Ultradiani stres in trošenje rezerv
Sogovornik priznava, da je razumljivo, da si v sodobnih delovnih razmerah ne moremo vzeti časa za kratek počitek vsakič, ko bi ga naš organizem potreboval, vendar se je treba zavedati, da je vsak zamujen ultradiani odmor enkrat treba nadoknaditi. Če se mu odrečemo, nas ne sme zavesti varljiv občutek vznesenosti, da še zmoremo ali da nam gre celo bolje, kot smo pričakovali, opozarja. “Do vznesenosti pride zaradi povečanja količine spodbujevalnih hormonov, kot so adrenalin in endorfini, vendar je to že druga faza ultradianega stresa, ko trošimo svoje rezerve. Če jih trošimo še naprej, sledi tretja faza ultradianega stresa s funkcijskimi motnjami in nato četrta faza s patološkimi spremembami telesne strukture,” poudarja sogovornik.
Paradoksni nelagodni občutki pri počitku
Pri ljudeh, ki so izgoreli, lahko pri poskusih sproščanja pride do paradoksnih pojavov, še opozarja sogovornik. “Nekdo, ki je kronično utrujen, potrebuje počitek kot Sahara vode. Ko pa gre počivat in se skuša sprostiti, je lahko odziv telesa ravno nasproten od pričakovanega – občuti lahko še več nemira, nelagodja, celo bolečine. Čeprav je to pozitiven učinek, ki razkrije dejansko stanje globlje utrujenosti oz. lahko že tudi izgorelosti, ljudje zmotno menijo, da jim počitek in sproščanje škodita, ter se vrnejo k starim nezdravim navadam, v stari ritem dela in začarani krog kroničnega preutrujanja. Zato je zanje lahko koristno, da se obrnejo po strokovno pomoč, kjer lahko s terapevtom sooblikujejo individualno prilagojen, postopen program sproščanja in regeneracije, ki predvideva tudi razreševanje tega paradoksnega pojava. Hkrati pa lahko postopno pridejo tudi do ustreznejšega razumevanja zapletenih telesnih in duševnih procesov, ki so povezani z okrevanjem in skrbjo zase,” je sklenil mag. Miran Možina.
