Kratkovidnost (miopija) je vse pogostejša. Po nekaterih ocenah, naj bi bilo do leta 2050 kratkovidna skoraj polovica prebivalcev (49.8 odstotkov). “Zdravju svojih očes ne namenjamo pozornosti, ki si jo zaslužijo,” meni oftalmolog dr. Jørn Slot Jørgensen iz bolnišnice Central Middlesex in član združenja The Royal College of Ophthalmologists, ki dodaja, da ne bi smeli spuščati letnih pregledov oči, ki so ključni za prepoznavanje številnih bolezni. “Pri številnih bolezni očes namreč velja, da če so prepoznana in naslovljena dovolj zgodaj, jih lahko bolj učinkovito obravnavamo in zaščitno delujemo na ohranjanje vida.“
K naraščajočim težavam očes, predvsem h kratkovidnosti, je prispevala tudi pandemija, še pravi dr. Jørgensen. “Z vse več dela od doma, sestanki preko spleta, podaljšanim delavnikom, ljudje še več časa preživimo pred ekrani.” Predstavil je sedem načinov, s katerim ljudje nevede škodimo svojemu vidu.
Spuščanje pregledov za oči
Oči bi morali pregledati vsaki dve leti, po nasvetu optometrista, pa lahko še pogosteje. Tako bomo bolj verjetno dovolj zgodaj prepoznali različne očesne bolezni denimo glavkom, diabetična retinopatija, starostna makularna degeneracija, ki se v začetnih fazah bolezni razvijajo brez opaznih simptomov.
Dolgotrajno gledanje v zaslone
Zaradi razširjena uporabe prenosnih računalnikov, tablic in pametnih telefonov vse več časa preživimo pred ekrani – zaradi službenih obveznosti in kot sprostitev. To lahko vodi v utrujene oči, ki se kažejo kot suhe oči, glavobol ali nejasen vid. Svetuje se sledenje pravilu 20/20/20: vsakih dvajset minut pogledamo nekaj, kar je 20 metrov (v resnici ni potrebno 20 metrov, da je le bolj oddaljeno, denimo čez okno) za 20 sekund.
Neprimerna zaščita pred UV žarki
Neprimerna zaščita pred UV žarki lahko prispeva k boleznim, kot sta katarakta in starostna makularna degeneracija. Primerna UV zaščita, še posebej, ko je sončno, je pomembna za dolgoročno zdravje oči. Izpostavljenost UV sevanju lahko prispeva tudi k razvoju stanja, ki se imenuje pterigij: ko veznica začne preraščati roženico.
Uživanje slabe hrane z premalo hranil
Uživanje zdrave in raznovrstne prehrane pomaga zmanjševati tveganje za starostno degeneracijo makule (rumena pega). Makula vsebuje naravne pigmente, kot sta lutein in zeaksantin, ki se nahajata v zeleni listnani zelenjavi, denimo v špinači, ohrovtu, solati. Prav tako so za vid ključni vitamini A, C in E, minerali ter omega 3 nenasičene maščobne kisline.
Kajenje
Kajenje ne vpliva na splošno zdravje, temveč tudi na zdravje oči; denimo, povečuje tveganje za starostno degeneracijo makule in katarakto.
Ne nošenje korekcijskih očal (z dioptrijo)
Med nekaterimi ljudmi še zmeraj kroži zmotni vid, da nošenje očal z dipotrijo, ki nam jih je predpisal zdravnik, poslabšuje vid. To ne drži, zaradi nenošenja pa lahko začne boleti glava.
Slaba osvetlitev
Če delamo ali beremo v nezadostni osvetlitvi, so naše oči izpostavljene večjemu naporu, zaradi česar lahko pride do utrujenosti oči, bolečin ali celo slabšanja vida.
