“Raziskave so pokazale, da prazniki tako močno zaznamujejo naše prehranjevanje, da tudi preko leta težje nadzorujemo telesno maso in se kljub vsemu posledično tudi zredimo. Dolgoročno to lahko vodi v debelost, ki pa ima lahko resne dejavnike za razvoj nekaterih kroničnih bolezni (npr. sladkorne bolezni tipa 2, bolezni srca in ožilja),” opozarjajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Zato praznike preživimo z uravnoteženo prehrano in dnevno rekreacijo, da kasnejše diete ne bodo potrebne, pozivajo.
Večinoma v teh prazničnih dneh uživamo meso in mesne izdelke, pirhe (pobarvana jajca), potico, kruh in hren. V povprečju zaužijemo preveč energijsko bogate, slane, sladke in mastne hrane, povzemajo na NIJZ.
A če boste pri pripravi potice belo moko zamenjali s pirino, zmanjšali količino sladkorja in maščob ter šunki dodali malo več hrena, boste že naredili prvi korak k bolj zdravi velikonočni pojedini. Drug pa naj bo telesna dejavnost pred oziroma po jedi.
Še nekaj trikov
Tradicionalne praznične jedi težko spremenimo v »zdrave izbire« po recepturi, sicer opozarjajo pri NIJZ. Vseeno pa smo lahko malce bolj zmerni tudi pri pripravi teh dobrot. “Če recimo pečemo potico, bodimo zmerni pri dodajanju maščob in sladkorja. Priporočamo, da v času velike noči ohranimo zmernost tako pri mizi kot tudi že v trgovini. Uživajmo zmerne količine šunke (manj mastne, odstranjena vidna maščoba), potice, jajc in hrena, poleg tega pa vključimo dovolj sadja in zelenjave, ki so vir zaščitnih snovi, hkrati pa tudi energijsko in hranilno uravnotežijo obrok. To pomeni, da imamo potem manjšo potrebo, da bi pojedli še kaj drugega. Paziti moramo tudi na pitje. Ne pretiravajmo s sladkanimi aromatiziranimi pijačami, energijskimi napitki in posebej z alkoholnimi pijačami.”
Ne pozabite na hren
Zaradi svojega značilnega okusa, arome in zaradi svoje hranilne sestave bi bil hren lahko odličen dodatek k naši vsakodnevni prehrani tekom celega leta, so prepričani pri NIJZ. “Z vidika hranilne sestave korena hrena odlikujejo predvsem vsebnosti: prehranske vlaknine, C-vitamina, kalija, bakra in mangana. Tako je npr. C-vitamin pomemben pri delovanju imunskega sistema, druge sestavine v korenu hrena (glukozinolati in fenolne spojine) pa kažejo na njegovo antibakterijsko in antiseptično delovanje; ugotavlja se tudi njegov ugoden vpliv na prebavo in presnovo maščob.”
Še nekaj opozoril:
- Kuhane hrane ne puščamo pri sobni temperaturi več kot 2 uri, v namenskih posodah jo shranimo v hladilnik (pod 5°C). Zamrznjeno hrano odtaljujemo v hladilniku in ne pri sobni temperaturi.
- Za barvanje jajc uporabljamo le temu namenjene barve ali naravna barvila (npr. čebulne olupke). Pobarvana jajca do uporabe shranimo v hladilniku. Jajca so lahko onesnažena z zdravju škodljivimi mikroorganizmi, zato z vsakim jajcem ravnamo tako, kot da je z njimi onesnaženo.
- Velikonočno šunko oziroma vsak mesni/ribji izdelek pripravimo po navodilih proizvajalca, preverimo ali ga je pred zaužitjem treba toplotno obdelati ali ne. Svežo šunko ali drug mesni izdelek je treba kuhati do središčne temperature 70°C.
- Hren, zelišča, drugo svežo zelenjavo ali sadje pred uporabo temeljito operemo pod tekočo pitno vodo.
