Miti o koži, 2. del. Z Nino G. Krajnc, med. spec. kozmetične terapije, soustanoviteljico in predavateljico Aikon Akademije, smo se pogovarjali o nekaterih najbolj znanih mitih o koži. Mnogi so napačni, med drugim tudi ta, da je vsa naravna kozmetika neškodljiva
Kaj je res in kaj ne?
Vrstni red uporabe izdelkov ni pomemben.
Kako plastimo, je zelo pomembno, saj lahko z napačnim plastenjem zaviramo učinkovanje izdelkov. Po čiščenju obraza nanesemo tonik, ki koži vrne pH. Nadaljujemo z uporabo seruma, če uporabljamo več serumov, nanesemo najprej tistega, ki je bolj vlažilen, oljne serume nanašamo po vlažilnih. Nanosu seruma naj sledi nanos izdelka z zaščito proti sevanju sonca. Če smo čez dan sevanju sonca bolj izpostavljeni (skupaj več kot petnajst minut), na kožo apliciramo sončno kremo.
Naravna kozmetika je boljša za kožo, ker ne vsebuje kemikalij.
Kljub splošnemu prepričanju o neškodljivosti naravne kozmetike obstaja kar nekaj poročil in znanstvenih študij o neželenih učinkih rastlinskih izvlečkov na kožo.
Med naštetimi 1.358 naravnimi snovmi v mednarodni nomenklaturi kozmetičnih sestavin imenovani INCI (International Nomenclature of Cosmetics Ingredients) je 38 % takšnih, ki so razvrščene kot nevarne za zdravje ljudi. Povzročajo draženje kože, poškodbe oči ali težave z dihanjem. Poleg tega je 53 naravnih snovi na seznamu INCI razvrščenih kot rakotvornih, mutagenih in strupenih za reprodukcijo (vir: Klaschka, 2015).
Poleg tega obstaja veliko naravnih snovi, ki v okolju niso zlahka razgradljive. Njihova uporaba v kozmetiki pomeni nalaganje teh snovi v naravi ter vpliv na vodna okolja in na v njih živeče organizme. Med 1.358 naravnimi snovmi na seznamu INCI, je 185 (28 %) razvrščenih kot nevarnih za vodno okolje (vir: Klaschka,2015). To dokazuje potrebo po eko-toksikoloških študijah ter zakonski ureditvi (Klaschka,2016).
Če imate mastno kožo, ne potrebujete hidratantne kreme.
Pogosto se zamenjuje suha koža kot tip kože z izsušeno povrhnjico, ki se se lahko pojavi pri prav vsaki problematiki in tipu kože. Tudi mastna koža ima lahko izsušeno povrhnjico, ki jo je treba navlažiti z ustreznimi vlažilci. Medtem ko za negovanje suhe kože lahko posegamo po bolj okluzivnih sestavinah, kot so masla in voski, ki kožo bolj zapirajo, so za negovanje mastne kože tovrstne sestavine odsvetovane, saj lahko povzročijo izbruh mozoljev. Pri mastni koži posegamo po izdelkih, ki vsebujejo nekomedogena olja, kot so npr. arganovo, konopljino in šipkovo olje.
Velikost por lahko zmanjšate.
Vidnost por je običajno tisto, kar posameznike najbolj moti, in si želijo, da bi bile pore čim manj vidne. Več, kot je sebuma ali loja v pori, bolj je pora razširjena in tudi vidna. Z ustrezno nego, ki tarči zmanjšanje vidnosti por lahko pore zožimo.
Antioksidanti bodo zmanjšali gubice.
Antioksidatioža nevtralizirajo proste radikale in s tem preprečujejo poškodbe kože. Manj poškodovana koža je mlajšega videza.
