Gre za ‘test’, pri katerem sklenemo oba kazalca tako, da se z nohtoma obeh prstov dotikamo. Če je med prstoma videti okence v obliki diamanta, potem naj ne bi bilo razloga za skrbi, saj se to okence pojavi pri zdravih ljudeh. Če pa se prsta skleneta, ne da bi bilo med njima videti kaj praznega prostora, pa naj bi šlo za enega slabše poznanih simptomov, značilnih za pljučnega raka.
Ker se je o Schamrothovem oknu veliko pisalo tudi po spletu, smo preverili, ali lahko rezultatom testa verjamemo ali pač ne.
Test “ni del strokovnih smernic,” je jasna mag. Mojca Unk z Oddeleka internistične onkologije Onkološkega inštituta Ljubljana (OIL).
Namesto testa bodite pozorni na naslednje simptome. “Najbolj tipičen simptom je kašelj (nov ali spremenjen), nato kratka sapa, bolečina v prsnem košu. Možne so težave zaradi razsejane bolezni (rumenica, bolečina skeleta, slabost in glavobol …),” našteva sogovornica. Lahko pa imate, dodaja, lahko popolnoma nespecifične težave, kot so pešanje, izguba teka …
Kdaj torej k zdravniku? “Kadar težave trajajo več kot tri tedne in jih ni moč zadovoljivo pojasniti,” pravi mag. Unkova.
Kar 25-krat večje tveganje imajo kadilci
Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka je kajenje cigaret. Kajenju lahko pripišemo med 80 in 85 odstotkov vseh primerov pljučnega raka, saj imajo kadilci v povprečju 25-krat večje tveganje, da bodo zboleli za pljučnim rakom v primerjavi z nekadilci.
Pasivni kadilci so izpostavljeni – čeprav nekoliko manj – istim karcinogenom kot kadilci. Nekadilci, izpostavljeni tobačnemu dimu na delovnih mestih ali v domačem okolju, imajo 20-odstotno povečano tveganje za nastanek pljučnega raka, še kažejo podatki BLOBOCAN (svetovna statistika raka 2020: Ocene za svetovno pojavnost in smrtnost 36 vrst raka v 185 državah)
Pljučni rak je najpogostejši rak na svetu in najpogostejši vzrok smrti za rakom pri moških. Med ženskami ga je manj, vendar tudi pri obeh spolih skupaj zavzema prvo mesto po zbolevnosti in umrljivosti za rakom.
OIL
V Sloveniji na voljo sodobne terapije
Dostop do zdravljenja raka pljuč v Sloveniji je zelo dober, pravi mag. Mojca Unk.
“VATS kirurgija (videotorakoskopska, angl. Video Assisted Thoracoscopic Surgery) z manjšo perioperativno obolevnostjo in smrtnostjo, vendar enakim onkološkim izhodom kot torakotomija, segmentektomija pri majhnih tumorjih pljuč brez bezgavk – vse to je dostopno in se redno izvaja v Sloveniji,” pojasnjuje.
Obsevanja lokalno-napredovalega raka pljuč in nato vzdrževalno terapijo z zaviralci nadzornih točk imunskega sistema izvajajo na Onkološkem inštitutu.
“Sistemska zdravljenja (zaviralci nadzornih točk imunskega sistema, tarčna terapija in kemoterapija), ki je priporočena s strani EMA (European Medicines Agency), je skorajda v celoti dostopna tudi slovenskim bolnikom.”
Slabši je, nadaljuje sogovornica, dostop do diagnostike. Ozko grlo je po njenih besedah preiskava PET CT, je pa sedaj v diagnostiki določanja podtipa raka pljuč vsem slovenskim bolnikom na voljo NGS (angl. next generation sequencing, sekvenciranje nove generacije je tehnologija, s katero določamo nukleotidno zaporedje več milijonov kratkih fragmentov DNK hkrati in omogoča bolj tarčno zdravljenje, op. a.)
Kaj je prinesel oziroma odnesel Covid-19?
Podobni kot velja za celotno skupino rakavih obolenj, so odkrili tudi manj bolnikov s pljučnim rakom.
“V klinični praksi smo predvsem opažali bolnike z bolj napredovalo boleznijo. Že tako ima polovica bolnikov ob diagnozi raka pljuč razširjeno bolezen, COVID-19 s slabšim dostopom do zdravstvene obravnave je le poglobil slabo splošno stanje bolnika zaradi bolezni,”
sklene sogovornica z OIL.
