Na ta preprost ‘recept’ pogosto pozabimo, kako pomemben je, pa priča tudi dejstvo, da mu je Svetovna zdravstvena organizacija dodelila svoj mednarodni dan. Ravno danes namreč obeležujemo mednarodni dan higiene roke.
S svojimi rokami lahko namreč prenašamo povzročitelje različnih bolezni. Ti na kožo rok zaidejo ob stiku z različnimi predeli telesa in pri stiku z okuženimi osebami, predmeti ali površinami. Ko se z onesnaženimi rokami dotikamo predvsem ust, nosu ali oči, povzročitelje bolezni vnesemo v telo. Tako se lahko okužimo, zato je pomembno, da se z neumitimi ali nerazkuženimi rokami ne dotikamo obraza, zlasti ne ust, nosu in oči, so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Kar se Janezek nauči, Janezek zna. Pa res?
Pred umivanjem roke pod tekočo vodo najprej zmočimo in šele nato namilimo. S površine rok tako odplaknemo precejšne število mikroorganizmov in miljenje, ki sledi, je bolj učinkovito. Pomembno je, da so umiti vsi predeli rok: dlani, prsti, prostori med prsti, hrbtišče rok, konice prstov, palca, pod nohti in zapestja. Pipo zapremo s komolcem ali papirnato brisačo, in ne z golo umito roko, še posebej če nismo doma, svetujejo na NIJZ. Če roke niso vidno umazane ali pa nimamo možnosti za umivanje rok pod tekočo vodo z milom, lahko umivanje rok nadomestimo tudi z razkuževanjem.
Razkuževanje rok v domačem okolju ni potrebno in ga izvajamo le, kadar umivanje rok ni mogoče. Le v posebnih primerih in po navodilih zdravstvenih delavcev se tudi v domačem okolju lahko uporablja razkuževanje rok. Razkuževanje rok je zlasti učinkovito pri uničevanju nesporogenih bakterijskih vrst, umivanje pa mehanično odstrani tudi viruse in spore bakterij, ki so na razkužila lahko odporni.
NIJZ
Na NIJZ opozarjajo tudi na skrb za higieno rok v vsakdanjem življenju – doma, na delovnem mestu, v institucionalnem varstvu in na potovanjih. Pomembno je namreč zavedanje, da sami poskrbimo za svoje zdravje in posredno za zdravje ljudi okoli nas tudi s čistočo svojih rok, so še zapisali.
