Depresija je najpogostejša duševna bolezen. “Ljudje z depresijo se spopadajo z dolgotrajnimi občutji žalosti in brezvoljnosti, lahko pa imajo še vrsto drugih simptomov in znakov, ki se med seboj prepletajo. Depresija je namreč bolezen, ki prizadene številne vidike človekovega delovanja,” o depresiji pišejo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za depresijo trpi približno 280 milijonov ljudi, znatno pogostejša je med žensko populacijo.
Poleg dolgotrajnega občutka žalosti, praznine in razdražljivosti med simptome depresije štejemo še:
- slabo koncentracijo
- občutke pretirane krivde ali nizko samopodobo
- občutek brezupa
- misli o smrti ali samomoru
- moten spanec
- spremembe v apetitu ali teži
- utrujenost
“Depresija se lahko zgodi vsakomur. Ljudje, ki so preživeli zlorabo, hude izgube ali druge stresne dogodke, imajo večjo verjetnost za razvoj depresije,” še pišejo na spletni strani WHO.
Motnje spanja niso le simptom, ampak tudi vzrok za depresijo
Eden od simptomov depresije so motnje spanca, na tveganje za razvoj te bolezni pa očitno vpliva tudi kakovost spanca v mladosti, kaže študija raziskovalcev z angleške Univerze v Readingu.
Znanstveniki so želeli ugotoviti, kako motnje spanja in duševne bolezni vplivajo druga na drugo. Mladim, starim 15 let, so zato dali vprašalnik o spalnih navadah, nato pa preverili njihovo duševno stanje. Sodelovalo je pet tisoč oseb.
Študijo, ki je bila objavljena v Journal of Child Psychology and Psychiatry, so nato med adolescenco in zgodnjo odraslostjo pri poskusnih zajčkih večkrat ponovili in ugotovili, da depresivni mladi spijo slabše in manj časa (približno 30 minut na dan manj) od svojih zdravih vrstnikov – motnje spanja so torej simptom depresije. Študija pa tudi kaže, da so ljudje, ki trpijo za depresijo in anksioznimi motnjami, v mladosti slabo spali, zato so motnje spanja lahko tudi vzrok za depresijo.
Kontrolna skupina je med tednom spala povprečno osem ur, ob koncih tedna pa nekaj več kot devet ur in pol. Depresivni mladi pa so med tednom spali manj kot sedem ur in pol, med vikendom pa nekaj več kot 9 ur. Prav tako so na splošno hodili spat pozneje kot kontrolna skupina. Pri mladostnikih z anksioznimi motnjami se trajanje spanja ni bistveno razlikovalo od zdravih vrstnikov, slabša je bila le kakovost spanca.
Spalne navade razkrivajo veliko o tveganju za razvoj depresije
Znanstveniki so preučili tudi, ali spalne navade mladostnikov lahko napovedo pojav depresije in anksiozne motnje pozneje v življenju. Odgovor je, da! 15-letniki, ki so med tednom spali manj kot njihovi vrstniki, so pri 17 in 24 letih pogosteje trpeli za depresijo ali anksioznostjo. Spanec med koncem tedna pa ni imel vpliva.
Po tej študiji imajo mladi, ki so čez dan zaspani, morda celo nagnjeni k hoji v spanju in imajo ves čas občutek, da se niso naspali, večje tveganje, da postanejo depresivni ali razvijejo anksiozno motnjo, zato je nujno, da se motnje spanja zdravijo že v adolescenci, ne glede na to, ali že povzročajo duševne težave ali ne.
Nekaj nasvetov, kako izboljšati spanec, najdete na tej povezavi.
