Tako navaja NIJZ*, ki opozarja, da, čeprav je rak materničnega vratu med vsemi raki najbolje preprečljiv rak, je še vedno četrti najpogostejši rak pri ženskah na svetu in eden od najpogostejših rakov pri mlajših ženskah.
Slovenija je bila v preteklosti ena izmed evropskih držav z največjim bremenom raka materničnega vratu, zaradi učinkovitega odkrivanja z državnim presejalnim programom ZORA in zdravljenja odkritih predrakavih sprememb visoke stopnje se je obolevnost z rakom materničnega vratu v Sloveniji več kot prepolovila. Kako pa bi ga lahko povsem odpravili?
V stik z virusom pride večina spolno aktivnih oseb
Raka na materničnem vratu, kakor tudi nekatere druge vrste rakov na spolovilu, raka zadnjika ter raka ustnega žrela, povzročajo dolgotrajne okužbe z nekaterimi visokorizičnimi genotipi Humanega (človeškega) papiloma virusa (HPV). Večina spolno aktivnih oseb pride v stik s HPV vsaj enkrat v življenju. Virusi HPV se prenašajo med ljudmi ne le z nezaščitenimi spolnimi odnosi (vaginalnimi, analnimi, oralnimi), temveč lahko tudi z drugimi tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe. Pri čemer ni nujno, da ima okužena oseba kakršne koli znake ali simptome okužbe. To pomeni, da oseba misli, da je popolnoma zdrava ter nevede HPV prenaša naprej na svoje spolne partnerje. Pri večini oseb (pri približno 90 odstotkih) okužba v dveh letih spontano izzveni, pri nekaterih (pri približno 10 odstotkih) pa se lahko razvije perzistentna oziroma dolgotrajna okužba s HPV, ki lahko vodi v nastanek genitalnih bradavic in nekaterih rakov, denimo rak materničnega vratu, rak vulve, rak penisa, rak zadnjika …
“Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje raka materničnega vratu in drugih s HPV povzročenih rakov, je cepljenje proti HPV”, je za NIJZ poudarila Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V Sloveniji je na voljo 9-valentno cepivo, ki varuje pred sedmimi najpogostejšimi nevarnejšimi genotipi HPV, ki povzročajo okrog 90 odstotkov raka materničnega vratu ter nekatere druge rake spolovil, zadnjika in ustnega dela žrela, pa tudi pred dvema manj nevarnima genotipoma HPV, ki povzročita do 90 odstotkov genitalnih bradavic.
Cepljenje proti HPV je izjemno varno in učinkovito. Cepljenje je najbolj učinkovito, če ga mladi prejmejo dovolj zgodaj, še preden postanejo spolno aktivni. Takrat je imunski odziv na cepljenje najboljši, poleg tega cepljenje že obstoječih okužb s HPV ne zdravi.
Prvi znaki in simptomi raka na materničnem vratu se pojavijo pozno, običajno več let po okužbi, in so naslednji:
- krvavitev oziroma krvavkast izcedek izven redne mesečne menstrualne krvavitve,
- krvavitev ali rjavkast izcedek po spolnem odnosu,
- dolgotrajen izcedek iz nožnice, ki ima neprijeten vonj,
- boleči spolni odnosi,
- bolečine v spodnjem delu trebuha, ki niso povezane z ovulacijo ali menstrualno krvavitvijo,
- lahko tudi bolečine v spodnjem delu hrbta in
- pogosto in boleče odvajanje urina ali kri v urinu, če to ni povezano s prebolevanjem vnetja mehurja.
HPV ni le težava deklet
Tveganje za okužbo s HPV in posledično tveganje za raka na materničnem vratu lahko zmanjšamo tudi s prakticiranjem varne spolnosti, poudarjajo strokovnjaki. “Za mlade je zelo pomembno, da se v spolnost podajo čim kasneje, s partnerjem, ki ga poznajo in mu zaupajo. Pomembna je uporaba kondoma, ki prenosa okužbe s HPV na žalost ne prepreči popolnoma, ščiti pa pred prenosom drugih bolezni,” je dejala prof. dr. Špela Smrkolj, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Tveganje je povezano tudi s številom spolnih partnerjev – več kot jih imamo med življenjem, večje so možnosti za okužbo s HPV.
Cepljenje, s katerim lahko preprečimo rake, povezane s HPV, v Sloveniji ni novost in nikakor ni namenjeno le dekletom, temveč tudi fantom.
Izvaja se pri mladostnicah in mladostnikih kot priporočeno cepljenje na sistematskem pregledu v šestem razredu osnovne šole.
Cepljenje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pripada tudi zamudnicam (tj. dekletom, ki so obiskovala 6. razred v šolskem letu 2009/10 ali kasneje in še niso bila cepljena) ter zamudnikom (tj. dečkom, ki so v šolskem letu 2021/22 obiskovali šesti razred osnovne šole in še niso bili cepljeni).
V šolskem letu 2023/24 pa je cepljenje proti HPV v Sloveniji doživelo pomembno spremembo, namreč v obvezno zdravstveno zavarovanje je od zdaj cepljenje proti HPV vključeno še za dve dodatni generaciji fantov – tiste v prvem in tretjem letniku srednje šole.
Da ne postanejo številka v statistiki raka
Kljub temu se mnogo staršev iz najrazličnejših razlogov še vedno ne odloči za cepljenje. A če je na seznamu teh razlogov strah pred morebitnimi stranskimi učinki, je to popolnoma odveč, zagotavljajo strokovnjaki. “Cepivo je ekstremno varno in zelo učinkovito. Kot starš in kot pediater ne želim, da naši otroci v prihodnosti postanejo številka v statistiki raka, ki ga povzroča HPV,” staršem na srce polaga dr. Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije, predsednik Sekcije za primarno pediatrijo.
V sklopu programa ZORA pa ginekologi s pregledovanjem zdravih žensk na tri leta pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu, ki ga je tako možno s preprostimi terapevtskimi posegi preprečiti ali povsem pozdraviti. Program vključuje ženske, stare med 20 in 64 let – če v zadnjih treh letih niso opravile ginekološkega pregleda z odvzemom brisa materničnega vratu, dobijo na dom pisno vabilo na pregled.
Preprečevanje številnih rakov, ki so povezani s to okužbo
Statistike kažejo, da je bila v šolskem letu 2021/22 precepljenost šestošolk v Sloveniji proti HPV 43,7-odstotna, kar je najnižja precepljenost deklet od uvedbe programa cepljenja proti HPV v Sloveniji pred 14 leti. “Podatki nas opominjajo, kako nujno je stalno ozaveščanje o pomenu cepljenja proti HPV, za dosego visoke precepljenosti pa je ključno sodelovanje šolskih zdravnikov, pediatrov in ostalih zdravnikov skupaj s starši, mladostniki in učitelji. Slovenska onkološka stroka podpira cepljenje proti HPV, saj bomo s tem preprečili nastanek številnih rakov, ki so povezani s to okužbo,” pravi strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med.
Znana slovenska pisateljica Desa Muck je napisala tudi knjigo Blazno resno o HPV, ki je nastala v sodelovanju s strokovnjaki, ki se vsakodnevno srečujejo s posledicami okužbe s HPV, in s katero avtorica na svoj hudomušen in svojevrsten način nagovarja predvsem starše, ki morajo ob začetku šolskega leta sprejeti odločitev glede cepljenja proti HPV v šestem razredu osnovne šole.
*https://nijz.si/nalezljive-bolezni/17-evropski-teden-preprecevanja-raka-maternicnega-vratu-2023-23-1-29-1-2023/
