Tako opozarja spec. interne medicine in gastroenterologije prim. Mojca Ribnikar, dr. med., iz UKC Ljubljana. Pove, da je za to bolezen značilno kopičenje maščob v jetrih in prisotnost vsaj enega od dejavnikov tveganja za metabolni sindrom.
Nealkoholna zamaščenost jeter (non alcoholic fatty liver disease – NAFLD) ali po novem metabolični motnji pridružena steatoza jeter (metabolic dysfunction associated steatotic liver disease – MASLD) je poleg alkoholne jetrne okvare najpogostejša kronična jetrna bolezen.
Bolezen lahko napreduje v jetrno cirozo in njene življenje ogrožajoče zaplete
“Nealkoholna zamaščenost jeter je posledica sodobnega nezdravega življenjskega sloga in je povezana s centralno debelostjo, sladkorno boleznijo, zvišanim krvnim tlakom in zvišanimi maščobi v krvi. Navadno jo odkrijemo naključno z laboratorijskimi krvnimi preiskavami, kjer ugotovimo zvišane vrednosti jetrnih encimov, ultrazvočnim pregledom jeter in izključitvijo drugih kroničnih jetrnih bolezni, predvsem alkoholne bolezni jeter in okužbe z virusnimi hepatitisi. Bolezen lahko napreduje v jetrno cirozo in njene življenje ogrožajoče zaplete, kot so krvavitve iz prebavil, otekanje v trebuh in noge, ponavljajoče se okužbe, zlatenica, zmedenost in rak jeter,” razloži sogovornica.
Nealkoholna zamaščenost jeter lahko napreduje v jetrno cirozo, za katero je značilna slaba prognoza, skrajšanje življenja, slabša kakovost življenja in je brez presaditve jeter smrtna bolezen. Poleg tega pa nealkoholna zamaščenost jeter povečuje tudi tveganje za srčno-žilne bolezni, ledvično odpoved in raka jeter in drugih organov.
prim. Marija Ribnikar, dr. med., spec. gastroenterologije, UKC Ljubljana
Preprečevanje bolezni
Po besedah prim. Marije Ribnikar se nealkoholni zamaščenosti jeter lahko izognemo z zdravim življenjskim slogom: zdravo uravnoteženo prehrano, redno vsakodnevno fizično aktivnostjo, zmernostjo pri uživanju alkohola in obvladovanjem oziroma zdravljenjem vseh dejavnikov tveganja za metabolni sindrom, torej z zdravljenjem debelosti, sladkorne bolezni, zvišanega krvnega tlaka in zvišanih maščob v krvi.
Tako na zamaščena jetra kot na metabolni sindrom blagodejno vpliva zdrav življenjski slog, ki je precej zahtevnejši od jemanja tablet. Tu bližnjic ni, čudežne tabletke pa tudi (zaenkrat še) ne.
Prim. Marija Ribnikar, dr. med., spec. gastroenterologije, UKC Ljubljana
Previdnost pri obljubah o razstrupljanju jeter
Sogovornica opozarja na marketinške pasti, ki ljudi preprečujejo, da lahko jetra očistimo s prehranskimi dodatki. “Prepričljivih znanstvenih dokazov, da bi s katerim koli prehranskim dopolnilom lahko očistili in razstrupili jetra, ni. Nasprotno, ker ne gre za zdravila (torej ne zdravijo), pač pa za prehranska dopolnila (uvrščamo jih med živila), zanje ne veljajo stroga regulatorna pravila tako kot za zdravila, raziskave za dokaz njihove učinkovitosti in varnosti niso potrebne, njihova natančna sestava na deklaracijah ni navedena, nadzor nad njihovo kakovostjo in stranskimi učinki pa je zaradi prenasičenosti tržišča s številnimi produkti nemogoč. Pripravki so lahko kontaminirani s težkimi kovinami, pesticidi, herbicidi, mikroorganizmi in zdravili in so zato lahko nevarni za zdravje, prav tako je za zdravje škodljivo njihovo prekomerno uživanje. Ker zdrava uravnotežena lokalno pridelana hrana zadosti prav vsem potrebam našega telesa po hranilnih snoveh, prehranskih dopolnil v resnici ne potrebujemo. Uživamo jih le takrat, ko zaradi bolezni ali posebnih okoliščin ne moremo zagotoviti ustreznega vnosa potrebnih hranil,” svetuje prim. Marija Ribnikar.
Če želimo zmanjšati tveganje za nealkoholno zamaščenost jeter, jejmo zdravo, neprocesirano hrano, poskrbimo za redno vsakodnevno telesno aktivnost in bodimo zmerni pri pitju alkoholnih pijač.
Prim. Marija Ribnikar, dr. med., spec. gastroenterologije, UKC Ljubljana
