“Mislim, da je to zelo zaskrbljujoče. Največjo skrb seveda vzbuja dejstvo, da se virus, ki je okužil race in piščance, nato pa vse pogosteje tudi sesalce, zdaj razvija in bi lahko okužil ljudi, nato pa razvil še sposobnost prehajanja s človeka na človeka,” je dejal predstavnik SZO Jeremy Farrar.
Začetki trenutnega izbruha ptičje gripe segajo v leto 2020, do zdaj pa je zaradi izbruha umrlo več kot deset milijonov piščancev, okužile so se tudi divje ptice, ter kopenski in morski sesalci. Prejšnji mesec so zabeležili okužbo tudi pri kravah in kozah, kar je presenetilo celo strokovnjake, saj naj te živali ne bi bile dovzetne za to vrsto gripe.
52-odstotna umrljivost
Z virusem ptičje gripe (H5N1) se je v zadnjh 20 letih sporadično okužilo nekaj ljudi, ki so bili v stiku z živalmi, stopnja smrtnosti pa je izjemno visoka, je opozoril Farrar. Od začetka leta 2023 do 01. aprila letos je bilo globalno zabeleženih 889 okužb s ptičjo gripo med ljudmi in 463 smrti; to pomeni, da je smrtnost 54-odstotna. Dokazov, da se virus ptičje gripe prenaša iz človeka na človeka, zaenkrat ni.
SZO je ob tem pozvala h krepitvi nadzora in posvarila pred morebitnim širjenjem bolezni. Farrar je dodal, da že potekajo prizadevanja za razvoj cepiv in zdravil za virus H5N1, in poudaril, da je treba zagotoviti, da bodo regionalni in nacionalni zdravstveni organi po vsem svetu sposobni pravočasno diagnosticirati bolezen.
