Svojci oseb, ki se srečujejo s težavami čezmernega izčrpavanja in izgorelosti, se pogosto znajdejo v težkem življenjskem položaju. Oseba, ki je v začetni fazi izgorelosti, se še ne zaveda težave in je na svojo delovno vnemo celo ponosna. Bližnji takrat že čutijo posledice, predvsem ostajajo vse bolj sami. Izgoreli partner ima vse manj energije za družinska opravila, druženje z otroki, preživljanje intimnih trenutkov, smeh, sprostitev … Tako se začne, konča pa se lahko veliko huje.
Zadnja faza izgorelosti pomeni večletno znižano sposobnost za delo. Takrat padejo vsi vogali hiše na “zdravega” partnerja in s tem postane kandidat za izgorelost še sam.
Počitek in okrevanje zaradi izčrpanja
Pomembno je, da se bližnji zavedajo, da gre za resno težavo z resnimi posledicami. To vidimo tudi iz tega, koliko časa je potrebnega za vrnitev v dobro psihofizično stanje glede na stopnjo utrujenosti:
- 2 dni za utrujenost,
- 2 tedna za prvo fazo izčrpanosti,
- 2 meseca za močno izčrpanost,
- 2 do 4 leta za zlom zaradi izgorelosti.
Da bi bližnji lahko poskrbeli zase, je dobro, da prepoznajo že zgodnejše stopnje izgorelosti.
Če sindrom izgorelosti razdelimo v 7 stopenj, lahko prepoznamo posamezne značilnosti in trend napredovanja.
Sedem stopenj izgorelosti
1. Pretirana zagnanost
Značilna je za najboljše zaposlene, ki radi brez vprašanj prevzamejo odgovornost in dodatne naloge. Od zunaj so pogosto videti uspešni in tudi sami so zaradi dela ponosni nase. Ko pokukamo v notranjo logiko take osebe, vidimo, da gre za nezavedno prisilno samodokazovanje.
2. Zanemarjanje potreb
Oseba začne zanemarjati osnovne življenjske potrebe. Posledice so pomanjkanje počitka in sprostitve, motnje spanja, neredna prehrana ipd. Oseba ne razporeja energije več uravnoteženo med delo, sprostitev in odnose z bližnjimi. Fokus je skoraj samo še na delu.
3. Zanikanje težave
Oseba sama opazi znižano toleranco v odnosih. Sodelavce pogosto dojema kot neumne in lene. Občutek ima, da so porajajoče težave posledica le začasne preobremenjenosti in bo sčasoma bolje.
4. Socialni umik
Socialne stike oseba zmanjša na minimum ali pa se s prijatelji in znanci sploh ne druži več. Občuti potrebo po sprostitvi stresa, jeze, strahu. Pogosto jo sprošča s hrano, alkoholom ali drogami.
5. Spremenjeno vedenje
Oseba ne zmore več skriti vedenjskih sprememb pred bližnjimi. Primeri takega vedenja so jokavost, pretirano spanje ali nespečnost, negativizem … V tej točki prijatelji in družinski člani običajno izrazijo skrb.
6. Depresija
Je pogosta posledica izgorelosti. Oseba doživlja občutke negotovosti, osebne nevrednosti, pomanjkanje smisla. Prihodnost je zanjo videti pusta in mračna, če se z njo sploh obremenjuje.
7. Zlom
Oseba lahko gre tako daleč, da pride do hudega psihofizičnega zloma. Potrebna je strokovna pomoč. V najhujših primerih lahko oseba ostane trajno delovno nesposobna, lahko pa konča tudi na psihiatriji ali se zanjo življenje zaključi.
Svojci so pogosto rešilna bilka
Svojci oseb z izgorelostjo imajo posebno vlogo še v enem pogledu. So tisti, ki bodo prvi opazili, da s partnerjem nekaj ni v redu. Težave takrat še ne bodo opazili v službi, ne prijatelji ne oseba sama. Zato se lahko tudi prvi odzovejo.
Predlagam ravnanje podobno kot na letalu: najprej nadeni masko sebi, potem pomagaj drugim.
Ko opazimo, da težava postaja pereča, se s partnerjem o tem pogovorimo. Če partner težavo zanika, se mu zdi smešno ali se jezi, ni smiselno pretirano siliti vanj. Prav je pa, da enkrat jasno povemo, da smo težavo zaznali, kam to lahko vodi, in tudi jasno povemo kakšne posledice partnerjeve izgorelosti nosimo sami.
Partnerju, ki izgoreva, bo zelo dobro delo, če mu boste povedali, da ga imate radi, da ga podpirate, da se lahko nasloni na vas. Tudi če se v tistem trenutku ne bo znal odzvati, ima tako sporočilo dolgotrajen in globok zdravilni učinek.
Formula za ukrepanje ob izgorelosti je: “Izrazim ljubezen in podporo, hkrati pa čvrsto držim svoje meje.”
Temeljna predpostavka, na kateri sloni tudi moje delo s klienti, je: vsak odrasel človek je sam zgradil svojo življenjsko pot in ima tudi v vsakem trenutku moč in sposobnost, da jo spremeni. To pomeni, da ne spreminjamo mi bližnjega, ampak se spremeni sam, ko se tako odloči.
Obiščite in se posvetujte na forumu Izgorelost.
Mag. Uroš Drčić je transakcijski analitik – psihoterapevt.
Je direktor Zavoda Revita, center za svetovanje in izgorelost, kjer vodi prakso individualne, partnerske in skupinske psihoterapije ter psihosocialnega svetovanja. Skozi leta psihosocialnega dela je tudi na podlagi lastne izkušnje izgorelosti dal poseben poudarek pomoči osebam s težavami s prekomernim izčrpavanjem. Vodi tudi svetovalno skupino prav za osebe s takimi težavami in je moderator foruma Izgorelost.
Znanja in veščine s področja psihoterapije je pridobil v okviru študija na Univerzi Sigmunda Freuda ter specialističnega študija psihoterapije transakcijske analize na Psihopolis inštitutu pod mentorstvom priznanega psihoterapevta Zorana Milivojevića, TSTA.
Je član Mednarodne zveze za transakcijsko analizo (ITAA). Poleg privatne prakse je Uroš v preteklosti več let delal kot psihoterapevt v programu za psihosocialno rehabilitacijo zasvojenih s prepovedanimi drogami Društva Projekt Človek.
Več o Uroš Drčić …
