Štiriindvajseti marec je svetovni dan tuberkuloze. Bolezen, ki jo številni poznajo pod imenoma jetika ali sušica, je nalezljiva bolezen pljuč. Pojavi se lahko kadarkoli, ne glede na starost, in pogosto poteka kronično.
Tuberkulozo opisovali že v antični Grčiji
Tuberkuloza se je pojavila že pred več tisočletji. Opisovali so jo že v času Hipokrata, poznali so jo tudi že stari Egipčani, saj so jo našli tudi pri egipčanskih mumijah. Bakterijo, ki povzroča tuberkulozo, je sicer leta 1882 odkril Robert Koch. Bacili, ki povzročajo tuberkulozo so bacili Mycobacterium tuberculosis, imajo pa tudi drugo ime – Kochov bacil. Ta je zelo odporen proti fizikalnim in kemijskih sredstvom. Ustrezajo mu vlažni, temni in mrzli prostori, zelo hitro pa jih uničijo sončni in ultravijolični žarki.
Gre za kapljični prenos bacilov
Bacili najpogosteje prizadenejo pljuča, zato govorimo o pljučni tuberkulozi. Tam povzročijo razpadanje celic. Le-te okuženi nato izkašljuje. Nekateri bacili v telesu kljub temu preživijo, v levkocitih ostanejo lahko tudi več let, v prvih dveh letih po okužbi pa se lahko znova aktivirajo. Pri tretjini bolnikov so prizadeti tudi drugi organi, lahko pa gre tudi za sočasno prizadetost pljuč in drugih organov.
Bacili se prenašajo kapljično. Ko okužena oseba kašlja, kiha ali govori se prenesejo na zdravo osebo in prodrejo globoko v dihala. Za prenos bakterije ni potreben dolgotrajnejši stik z okuženo osebo. Ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, bodisi zaradi starosti, bolezni ledvic, sladkorne bolezni, težkih pljučnih obolenj, zaradi kemoterapije ali HIV/AIDS okužbe, so bolj dovzetni za okužbo. Bolj dovzetni so tudi intravenski uživalci drog, tisti, ki prekomerno uživajo alkohol ali so slabše prehranjeni.
Simptomatska in asimptomatska okužba
Okužba je lahko prikrita ali aktivna. Prikrita okužba poteka brez simptomov in ni kužna, aktivna tuberkuloza pa je kužna in ob neustreznem zdravljenju lahko tudi usodna. Simptomi pljučne tuberkuloze so pogosto prikriti, slabo izraženi in dolgotrajni – bolečina v prsnem košu, dolgotrajen kašelj, ki traja več kot tri tedne in izkašljevanje krvi. Simptomi se običajo razvijejo v nekaj tednih. Poleg omenjenih simptomov so običajni tudi visoka temperatura, mrzlice in znojenje, otečene bezgavke, utrujenost in izguba apetita. Znaki izvenpljučne tuberkuloze pa so odvisni od organa, ki ga bolezen prizadane.
Zdravljenje je dolgotrajno
Prikrita okužba se zdravi od šest do dvanajst mesecev z antibiotikom, imenovanim izoniazid. Ta uniči bacile, ki bi lahko kasneje postali aktivni. Aktivno tuberkulozo se zdravi enako dolgo, toda s kombinacijo treh ali štirih zdravil. Oseba ni več kužna po nekaj tednih zdravljenja, toda z zdravljenjem mora nadaljevati. Zaradi prekinjenega (ali neustreznega) zdravljenja je namreč potrebno zdravljenje prilagoditi z močno toksičnimi zdravili. Če zdravljenje z zdravili ni uspešno, se pljuča zdravi kirurško.
Preprečevanje obolenja
Najboljši način preprečevanja obolenja je zdravo življenje – primerna prehrana, počitek in ohranjanje fizične pripravljenosti.
Do leta 2005 je bilo v Sloveniji obvezno cepljenje vseh otrok v prvem letu starosti. Na mestu cepljenja se je pogosto pojavila razjeda oziroma cepilna brazgotina. Leta 2005 je bilo cepljenje ukinjeno zaradi nizkega števila bolnikov s tuberkulozo. Danes je cepljenje obvezno le za novorojenčke tistih mater, ki so v času nosečnosti ali med porodom bile okužene z aktivno tuberkulozo in za tiste, ki so se v zadnjih petih letih pred rojstvom dojenčka preselili iz držav z visoko pojavnostjo tuberkulozo. Za vse ostale je zdravljenje samoplačniško.
Do koronavirusa ena od treh najbolj nalezljivih bolezni
Tuberkuloza je bila do pojava koronavirusa ena najbolj nalezljivih bolezni, poleg AIDS-a in malarije. Prizadene tretjino svetovnega prebivalstva, vsako leto je na novo okuženih približno devet milijonov ljudi, dva do tri milijona bolnikov pa za boleznijo tudi umrejo. Pojavnost bolezni se zaradi boljših življenjskih razmer in boljših higienskih navad, cepljenja in zdravil zmanjšuje. Večja pojavnost je še vedno v državah s slabšimi življenjskimi pogoji, kjer zaradi revščine, vojnih razmer, beguncev, brezdomcev in zapornikov težje odkrijejo bolezen in jo tudi težje zdravijo. Zdravljenje je oteženo tudi zaradi številnih novih sevov bacilov, ki so odporni na zdravila.
Vir: NIJZ, Slovensko društvo za boj proti nalezljivim boleznim, Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije
