31. maja 2016 se obeležuje Svetovni dan brez tobaka, ki letos poteka pod globalnim geslom »Prihaja enotna embalaža«. Na ta dan po vsem svetu opozarjajo na hude posledice kajenja in spomnijo na ukrepe, ki zmanjšujejo porabo tobačnih izdelkov in tako varujejo zdravje ljudi. Uporaba tobačnih izdelkov vodi v bolezen in prezgodnjo smrt.
Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, umreta dve tretjini kadilcev, ki v povprečju izgubijo od 10 do 15 let življenja, mnoga leta pred smrtjo pa preživijo z zelo slabo kakovostjo življenja. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zato podpirajo uvedbo celovitega programa ukrepov za učinkovito zmanjšanje razširjenosti in posledic uporabe tobaka in povezanih izdelkov, kar prinaša predlog novega zakona na tem področju, ki vključuje tudi uvedbo enotne embalaže tobačnih izdelkov. S celovitim programom ukrepov se lahko ustvari okolje, ki spodbuja nekajenje, in tako okolje zmanjša verjetnost poseganja po tobačnih in povezanih izdelkih. To je še zlati pomembno za otroke, najstnike in mlade do 25. leta, ki običajno začnejo s kajenjem.
V Sloveniji zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, vsak dan umre 10 prebivalcev, to je letno 3.600 življenj, kar četrtina od teh se konča že pred 60. letom starosti. Letno zaradi kajenja umre več prebivalcev Slovenije kot zaradi vseh nezgod, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in AIDS-a skupaj. Ali malo drugače – v 10 letih tako zaradi kajenja umre 36.000 prebivalcev Slovenije, kar je enako številu prebivalcev mesta Kranj ali Celje.
»Pljučni rak, srčno-žilne bolezni in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) povzročijo največ smrti, povezanih s kajenjem. Prva znanstvena poročila o škodljivosti kajenja so se v javnosti pojavila okoli leta 1940, kar je približno 20 let po tem, ko se je začelo množično kajenje. Kljub temu je še lani nova epidemiološka raziskava ugotovila, da je kajenje dejavnik tveganja za bolezni, katere so do zdaj povezovali s kajenjem. Do leta 2015 je bilo na seznamu 21 s kajenjem povezanih bolezni, ki povečujejo umrljivost kadilcev. V lanskem letu so dodali še 7 bolezni, s temi boleznimi je povezano približno 17 % povečane umrljivosti kadilcev. Umrljivost kadilcev je 2 do 3-krat večja od umrljivosti oseb, ki niso nikoli kadile,« je pojasnila doc. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik.
Vsako leto zaradi kajenja po svetu umre 6 milijonov ljudi
»Svetovna zdravstvena organizacija ob letošnjem Svetovnem dnevu brez tobaka poziva države k uvedbi enotne embalaže tobačnih izdelkov, ki je pravzaprav premični reklamni pano za spodbujanje uporabe tobačnih izdelkov, saj naredi tobačne izdelke bolj privlačne, oglašuje in spodbuja potrošnjo tobačnih izdelkov, usmerja pozornost stran od zdravstvenih opozoril in zavaja k razmišljanju, da so nekateri tobačni izdelki manj škodljivi kot drugi. Če pa odstranimo okrasje, sijaj in zavajajoče elemente na embalaži tobačnega izdelka, ostane le še škatlica smrtonosnih in zasvojljivih izdelkov, ki vsako leto ubijejo 6 milijonov prebivalcev našega planeta in škodijo zdravju milijonov drugih. Enotna embalaža pomaga razkriti srhljivo resničnost tobačnih izdelkov,« je povedal vodja Urada SZO za Slovenijo Marijan Ivanuša.
Kaj pomeni enotna embalaža?
Enotna embalaža poenoti videz zavojčkov različnih tržnih znamk tobačnih izdelkov. Je v dveh kontrastnih, točno določenih barvah, na njej pa razen imena tržne znamke, različice, imena proizvajalca, kontaktnih podatkov ter podatkov o količini izdelka v zavojčku ni drugih zapisov proizvajalca, ni logotipov ali kakršnihkoli oznak značilnosti izdelka. Odstranjene so vse značilnosti in oznake tržne znamke; vse dovoljene navedbe so na embalaži natisnjene v standardizirani pisavi, velikosti in položaju. Na enotni embalaži so nameščena zdravstvena opozorila in tudi vse druge informacije oziroma označbe, ki jih zahtevajo vladni predpisi.
»Cilji uvedbe enotne embalaže so zmanjšati privlačnost tobačnih izdelkov, preprečiti oglaševanje in promocijo tobačnih izdelkov s pomočjo embalaže, zmanjšati napačno zaznavanje manjše škodljivosti določenega izdelka zaradi značilnosti embalaže ter povečati vidnost in učinkovitost zdravstvenih opozoril,«
je povedala Helena Koprivnikar z NIJZ in dodala, da številni dokazi podpirajo uvedbo enotne embalaže:
«Prva država na svetu, ki je uvedla enotno embalažo, je Avstralija, v kateri ukrep velja od decembra 2012. Podatki iz Avstralije kažejo, da je ukrep začel dosegati prej omenjene zastavljene cilje, znižal pa se je tudi delež kadilcev. Med Avstralci, starimi 14 let in več se je delež kadilcev v skoraj dveh letih po uvedbi ukrepa z 19,4 % znižal na 17,2 %, približno četrtino tega znižanja pripisujejo uvedbi enotne embalaže. Ker pa je to dolgoročen ukrep, se bodo njegovi učinki sčasoma še povečali.«
Vedno več pa je tudi drugih držav, ki uvajajo enotno embalažo oziroma so v različnih stopnjah procesa sprejema take zakonodaje. Irska, Združeno kraljestvo in Francija so že potrdile zakonodajo, ki vključuje enotno embalažo, države, ki gredo po tej poti, pa so poleg Slovenije tudi Nova Zelandija, Finska, Norveška, Madžarska idr.
Kaj pravijo tuji strokovnjaki o uvedbi enotne embalaže?
Luk Joosens, mednarodni strokovnjak za področje nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki:
»Tobačna industrija je trdila, da bo enotna embalaža privedla do porasta nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, saj bo kopiranje in ponarejanje preprostejše. Dostopni dokazi pa kažejo, da delež kadilcev, ki uporablja rezan tobak s črnega trga, ki nima tržne znamke, ostaja zelo nizek – raziskave kažejo na le 0,2 % redne uporabe med kadilci v 2014. Torej do porasta nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki ni prišlo. V novembru 2013 je vlada Združenega kraljestva naročila neodvisni pregled javnozdravstvenih učinkov enotne embalaže, pripravo je vodil Sir Cyril Chantler. Zaključki pregleda so, da ni prepričljivih dokazov, ki bi kazali na to, da enotna embalaža vodi v porast nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki. Tobačni proizvajalci so tudi trdili, da bo enotna embalaža privedla do znižanja cen tobačnih izdelkov, zaradi česar se bo zvišala njihova potrošnja. V Avstraliji pa se cene niso znižale, nasprotno, cene se zvišujejo, in to celo nad ravnijo zviševanja obdavčitve teh izdelkov.«
Prof. Luke Clancy, generalni direktor Irskega Raziskovalnega inštituta za družbo brez tobaka:
»Irska si je zastavila cilj, da postane družba brez tobaka do leta 2025. Da ta cilj dosežemo, moramo izvesti vse ukrepe, ki bodo odvrnili mlade od začetka kajenja in spodbudili kadilce, da opustijo kajenje. Prepričani smo, da bomo z enotno embalažo to dosegli. Raziskave, ki smo jih na Irskem Raziskovalnem inštitutu za družbo brez tobaka kažejo, da je enotna embalaža v vseh pogledih manj privlačna, vsebina škatlice se oceni za bolj škodljivo in hkrati manj privlačno. Pomemben je tudi primer Avstralije, ki je po uveljavitvi enotne embalaže tobačnih izdelkov zaznala izrazitejši upad kajenja kot poprej. Na Irskem točen datum izvršitve zakona še ni določen, kajti Irska je trenutno že 70 dni brez vlade in zaradi tega ukrep še ni v postopkovni fazi. Kljub morebitnim zamikom pa to ne bi smelo vplivati na začetek izvajanja zakonodaje.«
