Pri osebah, mlajših od 65 let, ki so zbolele za Alzheimerjevo boleznijo, je bila med vsemi dejavniki tveganja izpostavljenost visoki stopnji svetlobnega onesnaženja najbolj povezana z boleznijo. Pri osebah, starih 65 let in več, pa je bila izpostavljenost svetlobi ponoči bolj povezana z Alzheimerjevo demenco kot nekateri drugi pomembni dejavniki tveganja, denimo zloraba alkohola.
Svetloba ponoči moti cirkadiane ritme, posledice so škodljive
“Svetloba je najmočnejši dejavnik, ki vpliva na cirkadiane ritme, izpostavljenost svetlobi ponoči pa ga lahko moti,” je za IFLScience povedala vodilna avtorica študije dr. Robin M. Voigt iz medicinskega centra Rush University Medical Center. “Cirkadiani ritmi uravnavajo velik del človeške biologije in vedenja, in če so moteni, imajo lahko škodljive posledice.“
“Študije so pokazale, da svetlobno onesnaženje moti spanje, povzroča presnovne motnje (denimo debelost) in povečuje tveganje za nastanek raka, vendar je naša študija prva, ki ta dejavnik povezuje tudi z Alzheimerjevo boleznijo. Sklepamo, da je tudi to posledica motenj cirkadianih ritmov,” je poše vedala dr. Voightova.
Večfaktorska bolezen, svetlobno onesnaženje le eden od dejavnikov tveganja
V dokumentu je predstavljenih nekaj hipotez, kako lahko motnje cirkadianega ritma privedejo do Alzheimerjeve bolezni, vendar je dr. Voigtova za IFLScience poudarila, da je “Tveganje za Alzheimerjevo bolezen večfaktorsko in da je svetlobno onesnaženje eden od dejavnikov, ki je lahko pomemben.“
Do ugotovitev o povezanosti svetlobne onesnaženosti in Alzheimerjeve demence so dr. Voigtova in njena ekipa prišli tako, da so zbrali podatke iz zveznega zdravstvenega zavarovanja Medicare ter podatke Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC). Na podlagi podatkov so ocenili prevalenco Alzheimerjeve bolezni po ZDA, te podatke pa nato navzkrižno primerjali s satelitskimi podatki o svetlobni onesnaženosti ZDA (izpustili so Aljasko in Havaje), ki jih je zagotovila NASA.
Kako lahko ponoči omejimo svetlobo doma?
Dr. Voightova priznava, da ima študija določene omejitve, zato bo treba opraviti več raziskav. Kdor je zaskrbljen zaradi izpostavljenost svetlobi ponoči ali meni, da ta vpliva na spanec oziroma počutje, lahko sprejme nekaj preprostih ukrepov. “Če želite zmanjšati izpostavljenost svetlobi ponoči, odstranite vse nepotrebne luči okoli doma (ali zamenjajte vrsto žarnice s toplejšo barvo), namestite zatemnitvene zavese v spalnici in/ali nosite spalne maske – to je še posebej priporočljivo za osebe, ki si delijo posteljo z nekom, ki gleda televizijo ali uporablja naprave, ki oddajajo svetlobo,” je povedala dr. Voigtova za IFLScience.
Raziskava je bila objavljena v publikaciji Frontiers in Neuroscience.
