“Suha koža na petah oziroma stopalih nastane zaradi različnih dejavnikov. K njenemu nastanku najpogosteje prispeva toplo in suho vreme (poletje), odprta obutev, bosa hoja po toplih površinah (pesek, mivka, kamni), slabše spiranje mila s stopal po prhanju, slabo brisanje po prhanju … Nastaja pa lahko tudi zaradi različnih bolezenskih stanj, kot sta recimo luskavica in atopijski dermatitis ter nekatera zdravila. Seveda je pogojena tudi s hormonskimi spremembami (pogosteje do suhosti prihaja pri rabi hormonskih kontraceptivov, v menopavzi) in s starostjo,” pojasnjuje Gaja Udovič, mag. kozm., višja predavateljica na Fakulteti za aplikativne vede VIST. Z njo smo se pogovarjali, s kakšnimi ukrepi lahko zmanjšamo nastanek suhe kože in ragad na petah ter kako ju odstraniti.
Kdaj in kako lahko skrbimo za suho kožo in ragade doma in kdaj je zaradi tega smiselno k pedikerju?
Predvsem je ključno, da poskušamo ugotoviti in regulirati vzrok za njen nastanek. Če stopala prekomerno, dolgotrajno obremenjujemo, lahko zaradi suhosti kože pride tudi do nastanka ragad oziroma razpok. To so različno globoke “zareze” v koži, ki se lahko poglobijo do te mere, da so tudi izredno boleče. Vse ragade predstavljajo dobro vstopno mesto za potencialno patogene mikroorganizme, kar lahko privede do okužb in drugih zapletov, predvsem pri rizičnih skupinah. Ko je koža samo malo izsušena in ni povezana z zdravstvenimi stanji, jo lahko negujemo z različnimi kozmetičnimi izdelki. Priporoča se uporaba vlažilcev, predvsem mazil s sečnino (ureo) s približno 10 odstotki. Občasno jo lahko zgladimo tudi z brusnimi pilami ali mehanskim pilingom. V kolikor se suhe kože pojavlja obilno in so poleg te prisotne tudi ragade, je smiselno obiskati pedikerja ali podologa, ki bo ragade saniral in oskrbel. Dobro izobražen strokovnjak bo naredil tudi anamnezo, s katero bo lahko posumil tudi na morebitne bolezenske in druge vzroke za njihov nastanek in vam po potrebi svetoval obisk zdravnika.
Kaj je najbolj učinkovit način za odstranjevanje suhe kože in preprečevanje njenega nastanka na nogah oziroma petah?
Izogibanje vsem dejavnikom, ki povzročajo njen nastanek (če je to možno) in redno negovanje s primerno kremo ter po potrebi tudi obisk pedikerja.
Kaj je dobro vedeti o odstranjevanju suhe kože s pilo/kamni, s katerimi se suho kožo zdrgne iz stopal in pet? Kolikokrat oziroma na koliko časa je priporočljiva uporaba pile/kamna?
Kože ne smemo brusiti prepogosto, ker moramo upoštevati njen cikel obnove, ki v vrhnji, roženi plasti traja približno 14 dni. To pomeni, da kože načeloma ne brusimo pogosteje kot enkrat na 14 dni.
Ali lahko zadostuje zgolj nega z mazili/kremo, če denimo dosledno mažemo dvakrat na dan? Je dobro, če po tem, ko namažemo noge, obujemo nogavice?
Bistveno je, da poznamo možne vzroke za njen nastanek. Na ta način lahko preprečimo njen nastanek in poskrbimo, da ne pride do poslabšanja. V veliko primerih pa tem dejavnikom ne moremo botrovati, zato je zelo priporočljivo stopala namazati enkrat do dvakrat na dan. Če preko obujemo še nogavice, bomo s tem pospešili penetracijo učinkovin, kar je seveda zelo dobrodošlo, sploh preko noči.
Ali se priporočajo kopeli za noge? Kako pogosto naj se izvajajo?
Kopeli se lahko izvajajo v primeru, da na stopalih ni prisotnih vnetij in ran. V smislu sprostitve jih lahko izvajamo nekajkrat tedensko po 5-10 minut. Sicer pa jih je smiselno izvesti pred striženjem nohtov (ali pa slednje izvedete po kopanju ali prhanju).
Kakšni so lahko zapleti suhe kože in ragad na petah?
Zapleti se pojavijo predvsem pri ragadah, ker so te potencialna vstopna mesta za okužbe, kot so bakterijske, glivične in virusne okužbe. Pri osebah z rizičnimi boleznimi (kot je denimo sladkorna bolezen) se bojimo zapletov, kot so amputacije, sepsa in okužbe kosti, a so vsi ti zapleti kot posledica ragad, relativno redki.
Ne porabite na preventivno oskrbo nog, da vas bodo še dolgo in dobro nosile.
