Raziskovalci iz Vermonta pravijo, da igranje iger vodi k boljšemu nadzoru impulzov in delovnega spomina, kar izboljša vedenje in učno uspešnost.
Glavni avtor dr. Bader Chaarani, psihiater na Univerzi v Vermontu, opisuje ugotovitve kot “spodbudne”.
“Mnogi starši so danes zaskrbljeni zaradi učinkov videoiger na zdravje in razvoj svojih otrok, in ker se te igre še naprej širijo med mladimi, je ključnega pomena, da bolje razumemo tako pozitivne kot negativne učinke, ki jih lahko imajo te igre.”
Ekipa je analizirala podatke iz ankete, kognitivne podatke in podatke slikanja možganov z magnetno resonanco (MRI) skoraj 2.000 otrok, starih od 9 do 10 let. Tisti, ki so poročali, da so videoigre igrali tri ali več ur na dan, so bili hitrejši in natančnejši pri pomnjenju informacij in nadzorovanju impulzov.
Izkazali so tudi večjo aktivnost v predelih možganov, povezanih s pozornostjo in spominom, kot vrstniki, ki nikoli niso igrali iger. Udeleženci so imeli tudi večjo aktivnost v frontalnih področjih, povezanih s kognitivno zahtevnimi nalogami, in manjšo v tistih, povezanih z vidom. Vzorci so lahko posledica izvajanja nalog, povezanih z nadzorom impulzov in spominom, med igranjem videoiger.
Dvakrat več igranja lahko izboljša razvoj možganov
Raziskovalci pojasnjujejo, da lahko te spremembe vodijo k boljši uspešnosti pri sorodnih izzivih. Primerjalno bi lahko manjša aktivnost na vidnih področjih odražala učinkovitost zaradi gledanja v zaslone.
“Čeprav ne moremo reči, ali je redno igranje videoiger povzročilo boljšo nevrokognitivno uspešnost, je to spodbudna ugotovitev, ki jo moramo še naprej raziskovati pri teh otrocih, ko prehajajo v obdobje adolescence in mlajše odraslosti,” pravi dr. Chaarani.
Ta meja je bila izbrana, ker presega smernice Ameriške akademije za pediatrijo, ki za starejše otroke priporoča eno do dve uri na dan.
“Ta študija prispeva k našemu vedno boljšemu razumevanju povezav med igranjem videoiger in razvojem možganov,” dodaja Nora Volkow, dr. med. iz Nacionalnega inštituta za zlorabo drog.
“Številne študije povezujejo igranje videoiger z vedenjem in težavami v duševnem zdravju. Ta študija kaže, da so s to priljubljeno zabavo morda povezane tudi kognitivne koristi, ki jih je vredno dodatno raziskati.”
Čeprav so številne študije preučevale povezave med videoigrami in kognitivnim vedenjem, nevrobiološki mehanizmi niso dobro poznani. To temo je obravnavala le peščica raziskav, vzorci pa so bili majhni, z manj kot 80 udeleženci.
Najnovejši rezultati temeljijo na tekoči študiji ABCD (Adolescent Brain Cognitive Development), ki jo podpira Nacionalni inštitut za zlorabo drog (NIDA).
Ugotovitve so objavljene v reviji JAMA Network Open.
