Nova študija, objavljena v reviji JAMA Network Open, je pokazala, da lahko vsakodnevno uživanje visoko predelanih živil poveča tveganje za depresijo pri ženskah. Raziskava je vključevala 68.000 žensk, starih od 25 do 42 let, ki so jih spremljali 10 let. Raziskovalci so ugotovili, da je tveganje za razvoj depresije pri ženskah, ki so vsak dan uživale visoko predelana živila, skoraj dvakrat višje kot pri tistih, ki so takšna živila uživale redko.
Visoko predelana oziroma ultra procesirana živila
Nacionalni portal o hrani in prehrani navaja, da so visoko predelana oziroma ultra procesirana živila tista, ki praviloma v svoji sestavi ne vsebujejo izvornih nepredelanih živil, ampak so narejena večinoma iz snovi, ki so bile z različnimi postopki pridobljene iz teh živil (maščobe, olja, sladkor, škrob, beljakovine), modificiranih snovi (hidrogenirane maščobe, modificiran škrob) ali snovi, sintetiziranih v laboratoriju iz različnih organskih substratov ter drugih organskih virov (ojačevalci arom, barvila, drugi aditivi).
Primeri: brezalkoholne pijače, sladki in slani predpakirani prigrizki, sladoled, čokolada, piškoti, slaščice, kruh in pekovski izdelki z aditivi (ti so pogosto predpakirani), energijske ploščice, sadni jogurti, hrenovke in drugi predelani mesni izdelki, juhe iz vrečke, margarine in namazi, žita za zajtrk, gotove jedi (zamrznjena pica, burgerji, ribje palčke …), nadomestki in dopolnila obrokov (npr. beljakovinski napitki) ter destilirane alkoholne pijače.
Dr. Jason Chan, vodja odseka za prehranske študije na Univerzi v Hongkongu, je povedal: “Vedno bolj se zavedamo negativnih učinkov obdelane hrane na zdravje. Nova študija prinaša dodatne razloge za razmislek o kakovosti hrane, ki jo zaužijemo. Uživanje celih, nepredelanih živil in sveže pripravljenih obrokov je ključnega pomena za splošno dobro počutje.”
Možni vzroki povezave
Čeprav razlog med prehrano in depresijo še ni povsem jasen, obstajajo teorije, ki kažejo na potencialni vpliv ultra procesirane hrane na črevesni mikrobiom. Te spremembe v črevesju lahko sprožijo sproščanje molekul, ki so povezane z depresijo, navajajo izsledki omenjene raziskave. Umetna sladila, ki so pogosto prisotna v tovrstnih živilih, lahko prav tako vodijo do motenj v možganskih funkcijah, kar povzroča vnetja in povečuje tveganje za depresijo.
Potencialne koristi spremenjene prehrane
Čeprav je potrebno še veliko raziskav, bi prepoznavanje te povezave lahko vodilo do pomembnih prehranskih priporočil za ljudi, ki trpijo za depresijo. Zamenjava ultra procesiranih živil s svežimi, polnovrednimi živili, bogatimi z osnovnimi hranili, bi lahko ponudila upanje za boljše duševno zdravje mnogih.
Melissa Lane, raziskovalka na Univerzi Deakin v Avstraliji, je povedala, da ta študija potrjuje prejšnje raziskave, ki so odkrile povezavo med večjim uživanjem obdelanih živil in tveganjem za depresijo. Ni pa še povsem jasno, ali obdelana živila povzročajo depresijo ali če depresija povzroča željo po takšnih živilih.
Potrebne so nadaljnje raziskave
Kljub močni povezavi, ki jo je raziskava pokazala, ni mogoče z gotovostjo trditi, da uživanje ultra procesiranih živil povzroča depresijo. Pomembno je tudi omeniti, da je bila večina udeleženk študije bele rase, zato je potrebno rezultate interpretirati s previdnostjo. Prihodnje študije bi morale vključevati širšo demografsko skupino in se osredotočiti na možne vzročne povezave med prehrano in duševnim zdravjem.
