Čeprav obstaja veliko študij, ki o kavi govorijo kot o potencialnem viru zdravstvenih težav, so nedavne študije pokazale, da kava prinaša številne koristi za zdravje ljudi, zlasti za imunski sistem.
Kakšna je kemična sestava kave?
Ko je kava pripravljena kot pijača, je sestavljena iz hlapljivih in nehlapljivih spojin, vključno z ogljikovimi hidrati, dušikovimi spojinami, lipidi, vitamini, minerali, fenolnimi spojinami in alkaloidi. Koncentracija nekaterih spojin v kavi je odvisna od količine mlete kave, uporabljene za pripravo pijače, načina praženja in kuhanja, kakovosti uporabljene vode in vključevanja drugih sestavin v končni izdelek.
Kofein
Ena od najbolj opaznih kemikalij v kavi je kofein. Ta alkaloid, ki je naravno prisoten v kavnih zrnih, spodbuja centralni živčni sistem in dokazano pozitivno vpliva na dolgoročni spomin.
Kofein v eni skodelici kave lahko vsebuje od 30 miligramov (mg) do 350 mg. Tako kot vse druge sestavine kave je tudi koncentracija kofeina v eni skodelici kave odvisna od vrste kavnih zrn, uporabljenih za pripravo napitka, ter od načina kuhanja in praženja.
Kofein v kavi je poleg sposobnosti izboljšanja zbranosti, spomina in jasnosti ob zaužitju povezan tudi z več ugodnimi učinki na imunski sistem. Na mišjih modelih so na primer dokazali, da kofein zmanjšuje raven različnih vnetnih citokinov, vključno z interlevkinom 6 (IL-6), IL-3, IL-13 in reaktivnimi kisikovimi vrstami (ROS). Podobne učinke so opazili tudi pri debelih podganah, ki so uživale kofein, ki je zaviral sproščanje tumorskega nekroznega faktorja α (TNFα), IL-6 in monocitnega kemoatraktantnega proteina 1 (MCP-1).
Klorogenska kislina
Črna kava in v večji meri zelena kava sta bogati s klorogensko kislino (CGA), polifenolom, ki ima glavno vlogo pri antioksidativnem delovanju kave. Natančneje, CGA in njeni izomeri zmanjšujejo obseg in posledično vpliv škodljivih oksidativnih procesov. S preprečevanjem oksidacije in podpiranjem morebitnega pomanjkanja antioksidantov v telesu CGA podpira tudi imunski sistem pred nevarnim delovanjem ROS in drugih reaktivnih kemikalij.
V eni sami skodelici kave je lahko koncentracija CGA od 70 do 350 mg, kar je predvsem od načina praženja kavnih zrn in količine zaužite kave.
Probiotiki v kavi?
Po definiciji so probiotiki živi mikroorganizmi, ki gostitelju prinašajo koristi za zdravje, če jih zaužije v zadostnih količinah. Nekatere od glavnih zdravstvenih koristi, povezanih z uživanjem probiotičnih vrst, vključujejo izboljšano delovanje imunskega sistema in črevesja.
Eden najpogostejših prehranskih virov probiotikov so mlečni izdelki, vendar so številna prizadevanja usmerjena v razvoj ne mlečnih virov probiotičnih živil. Nedavno so raziskovalci kot vir probiotikov uporabili kavne napitke.
Uspešno so bili oblikovani zlasti nefermentirani probiotični pripravki iz kave, pri čemer so ohranili vitalnost probiotikov pri visokih temperaturah, ki se običajno pojavijo med postopkom kuhanja kave.
Primerjalno gledano imajo fermentirane probiotične kave veliko večjo korist za zdravje kot nefermentirani izdelki. Raziskovalci namreč domnevajo, da bi lahko uspešno fermentirana probiotična kava povečala biološko razpoložljivost različnih endogenih sestavin kave, vključno z melanoidini in fenolnimi spojinami.
Zaščita pred avtoimunskimi boleznimi
Poleg kofeina in CGA so nekatere od drugih pomembnih sestavin kave, ki povzročajo različne koristi za imunski sistem, še kahweol, kafestol in arabinogalaktani.
V prirojenem imunskem sistemu te spojine omogočajo, da kava prispeva k citotoksičnosti naravnih celic ubijalk z delovanjem na C-reaktivne beljakovine in receptorje. S povečanjem aktivnosti naravnih celic ubijalk lahko kava tudi prepreči njihovo degeneracijo in tako zaščiti uživalce kave pred različnimi avtoimunskimi boleznimi.
Povezava med uživanjem kave in preprečevanjem avtoimunsih bolezni je bila raziskana v različnih študijah, ki so pokazale, da lahko uživanje kave zmanjša tveganje za revmatoidni artritis, avtoimunsko bolezen ščitnice, sladkorno bolezen, multiplo sklerozo, luskavico, avtoimunsko bolezen jeter, vnetno črevesno bolezen in sistemski eritematozni lupus.
V zadnjih nekaj letih so različne študije pokazale, da ima uživanje kave pozitivne učinke na imunski sistem. Kljub temu pa dnevni vnos kofeina ne sme presegati 400 mg/dan pri odraslih in 200 mg/dan pri nosečnicah in doječih materah.
