V ZDA se s težavami pri spanju srečuje vse več ljudi, tako da že govorijo o epidemiji spalnih težav.
A tudi v Sloveniji so številke skrb zbujajoče. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Slovenci spimo absolutno premalo.
Dovolj spi le tretjina odraslih in le nekaj več kot petina mladostnikov, med pandemijo pa so se številke še poslabšale.
NIJZ
Kar 60 odstotkov vprašanih je poročalo o manj kakovostnem in manj urejenem spancu pandemija pa je občutno povečala pojav kronične nespečnosti v splošni populaciji.
Kako spanec vpliva na zdravje?
Študija raziskovalcev na državni univerzi Michigan in kalifornijski univerzi Irvine, ki je bila objavljena na spletni strani revije Psychological Science, je pokazala, da so udeleženci, ki jim je primanjkovalo nočnega spanca, pomešali podrobnosti simuliranega vloma, ki so jim ga prikazali na slikah.
Izkrivljen spomin ima lahko resne posledice na področjih, kot je kazensko pravosodje, kjer se domneva, da so napačne identifikacije očividcev glavni vzrok po nedolžno obsojenih v ZDA.
“Ugotovili smo, da je popačenje spomina večje po pomanjkanju spanja,” je povedala Kimberly Fenn, izredna profesorica psihologije MSU in raziskovalka v študiji. “In ljudje v zadnjih letih ponoči spijo manj, kot so pred desetletji.“
Centri za nadzor in preprečevanje bolezni, pomanjkanje spanca že naslavljajo z »epidemijo« in pravijo, da je povezano s povzročenimi prometnimi, gospodarskimi in delovnimi nesrečami ter kroničnimi boleznimi, kot sta zvišan krvni tlak in sladkorna bolezen.
Raziskovalci so izvedli poskuse, da bi ocenili učinek nezadostnega spanca na spomin.
Rezultati nezadostnega spanja
V omenjenem poskusu so udeleženci, ki so v 24 urah spali manj kot 5 ur, bolj pogosto pomešali podrobnosti dogodka kot udeleženci, ki so bili dobro spočiti.
“Ljudje, ki jim vsako noč primanjkuje spanja, bi lahko bili dolgoročno bolj nagnjeni k razvoju lukenj v spominu,” je za Neurosciencenews še pojasnila Fennova.
