Kaj to pomeni v praksi?
Uvedba organiziranega presejalnega programa bi lahko prispevala k nižji stopnji umrljivosti zaradi tega raka in boljši kakovosti življenja bolnikov, saj zgodnje diagnosticiranje bolezni izboljša možnost ozdravitve in preživetja,
strokovne dokaze povzemajo na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OIL).
A presejanje za raka prostate pri moškis s testom PSA prinaša nekaj izzivov.
Za uvedbo organiziranega populacijskega presejalnega programa obstajajo jasna merila, ki morajo biti izpolnjena zato, da smo prepričani, da ljudem s presejanjem delamo več koristi kot škode, opozarjajo na OIL.
Rak prostate ima namreč kar nekaj značilnosti, ki zahtevajo še posebej premišljen pristop k presejanju, drugačen, kot ga imamo pri treh že vzpostavljenih in dobro delujočih presejalnih programih ZORA, DORA in Svit.
S testom PSA, ki ga predlog novih priporočil Evropske komisije predlaga kot ustrezen presejalni test, je možno raka prostate odkrivati zgodaj, ga uspešno zdraviti ter s tem zmanjšati umrljivost zaradi tega raka.
“Vendar ob tem odkrijemo tudi veliko rakavih sprememb, ki moškemu nikoli ne bi povzročale težav ali mu stregle po življenju. Povečana vrednost PSA v krvi prav tako še ne pomeni, da ima moški zagotovo raka, za potrditev diagnoze so potrebni dodatni pregledi,” so jasni na OIL.
Prav na to, zakaj aktivnega presejanja na raka prostate s pomočjo PSA ne opravljajo, je za naš medij že opozorila tudi specialistka družinske medicine prim. Simona Repar Bornšek.
“Poleg tega so nekatere študije pokazale, da je bilo veliko moških po odkritju rakavih sprememb na podlagi vrednosti PSA izpostavljenih zdravljenju, ki je močno poslabšalo kakovost življenja posameznikov, pri čemer rak prostate morda nikoli ne bi privedel do smrti tega pacienta,”
pojasnjuje družinska zdravnica iz Zdravstvenega varstva odraslih enote ZD Ljubljana – Vič-Rudnik.
Več o tem si lahko preberete tu.
Rešitev?
“Z ustreznimi protokoli v okviru organiziranega presejalnega programa bo zato pomembno zagotoviti, da bomo znali pravočasno odkrivati in zdraviti tiste rake prostate, ki zdravljenje potrebujejo, ter ustrezno in varno obravnavati ostale. Treba bo zagotoviti vse potrebne vire in infrastrukturo za zagotavljanje pravočasne in kakovostne obravnave moških, od vabljenja na presejalne preglede, presejanja, dodatnih diagnostičnih preiskav ter obravnave vseh moških z rakom prostate. Prav tako bo treba vzpostaviti koordinacijski center programa s presejalnim registrom, ki bo omogočal organizirano izvajanje progama, vključno s sprotnim spremljanjem rezultatov programa in ocenjevanjem učinkov programa na populacijski ravni,” pravijo na OIL.
Sonja Tomšič, specialistka javnega zdravja na OIL, koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka 2022-2026 (DPOR) zato opozarja, da mora Državni program obvladovanja raka mora (po)skrbeti, da je uvajanje novih presejalnih programov organizirano in kakovostno.
Da “optimalni algoritem presejanja pri raku prostate ni tako jasen kot pri obstoječih presejalnih programih (ZORA, DORA in Svit),” pritrjuje tudi doc. dr. Urška Ivanuš, specialistka javnega zdravja na Onkološkem inštitutu Ljubljana, vodja Državne komisije za presejalne programe.
“V Sloveniji presejanje za raka prostate poteka že vrsto let, vendar je to presejanje neorganizirano oz. t. i. oportunistično, ki zagotovo ne dosega tako velikega učinka kot bi ga lahko, če bi bilo organizirano. Ob tem nimamo nobenih podatkov o tem, koliko oseb smo presejali, koliko rakavih sprememb odkrili in v katerih stadijih ter kaj dobrega in kaj slabega smo bolnikom pri tem naredili. Zaradi tega je nujen strokoven premislek, analiza dosedanjih rezultatov, načrtovanje prehoda na organizirano presejanje v Sloveniji in preverjanje načrta v praksi z raziskavo, podobno kot smo naredili na programu ZORA v preteklosti,” je konkretna Ivanuševa.
Postopno vzpostavljanje
Danes sicer v Državnem svetu (DS) v organizaciji Društva uroloških bolnikov ter Komisije DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide poteka posvet z naslovom »Zgodnje odkrivanje raka prostate s presejalnim programom«. Izhodišče za posvet je predlog Evropske komisije za posodobitev politike presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb, ki bi zamenjal priporočila iz leta 2003. Predlog, ki je trenutno v obravnavi Delovne skupine za javno zdravje v Svetu EU, predvideva tudi nadaljnje raziskovanje in postopno vzpostavitev organiziranega presejalnega programa za raka prostate.
Zato je zgodnje odkrivanje pomembno:
- V Sloveniji po podatkih državnega Registra raka na OIL vsako leto za rakom prostate zboli okoli 1600 moških, umre pa okoli 440.
- Skoraj tri četrtine bolnikov je starejših od 60 let.
- Rak prostate praviloma raste počasi, od nastanka bolezni do kliničnih znakov mine 9-17 let, do pojava oddaljenih zasevkov pa nadaljnjih 5-7 let.
- Petletno preživetje bolnikov z rakom prostate je dobro in je več kot 90-odstotno.
