Eden izmed največkrat omenjenih in najbolj motečih pojavov moderne dobe je stres, nekakšen nevidni sovražnik, ki nikoli ne spi in napada iz zasede, ko se malo sprostite. Vendar je ravno nasprotno, napade zaradi prevelike napetosti in nesproščenosti.
Stres je naraven odziv organizma na nekatere, na primer nevarne ali življenjsko ogrožajoče razmere. Tako se v telesu začnejo dogajati fiziološke spremembe, ki telo prisilijo, da se bori ali beži. Po organizmu se pospešeno začneta pretakati hormona kortizol in adrenalin, kar pospeši dihanje in srčni utrip, mišice se napnejo, zviša se krvni tlak, čutila pa se izostrijo. Vse te reakcije spodbujajo telo k ukrepanju oziroma »boju« po preživetju.
Danes so življenjsko ogrožajoči položaji bolj izjema kot pravilo, vendar je kljub temu stres še vedno povsod prisoten, zlasti v zelo razvitih družbah. Naše telo namreč ne razlikuje v kolikšni meri različni povzročitelji stresa resnično nevarno vplivajo na nas. Naš živčni sistem se bo odzval enako kot pred davnimi časi, ne glede na to, ali gre za nevarno situacijo med vožnjo, ali konfliktno situacijo z bližnjo osebo.
Organizem je zelo težko držati v stalni pripravljenosti na stresne situacije, zato lahko vsakodnevna izpostavljenost stresu povzroči vrsto zdravstvenih težav, kot so visok krvni tlak, oslabljen imunski sistem, večje tveganje za bolezni srca in ožilja, pospešeno staranje in večja dovzetnost za duševne bolezni.
Ena od težav, ki je prvotno ne povezujemo s stresom, vendar je tesno povezana z njim, so različni izpuščaji s spremljajočim srbenjem.
V primeru povečanega stresa imunski sistem oslabi, zato telo začne v boju proti bolezni s sproščanjem histamina. Če je stres konstanten in se nadaljuje, se lahko na primer razvije alergija na sredstvo ali snov iz okolja, kot so detergent, cvetni prah ali prah. Prav padec imunskega sistema, ki sproži nastajanje histamina, je tudi vzrok za pogoste prehlade.
Študija na univerzi Carnegie Mellon v Pittsburghu je pokazala, da so bili bolniki, namerno okuženi z virusom prehlada, ki niso bili izpostavljeni stresu, preboleli bolezen, v nasprotju s skupino pod stresom, v kateri je večina zbolela. Kortizol je eden od razlogov za erozijo stresa, izloča ga nadledvična žleza in spreminja način, kako naše telo presnavlja maščobe, beljakovine in ogljikove hidrate, kar posledično povzroči nenadno kopičenje ali izgubo kilogramov.
- Stres povzroča negativne misli. Tipične čustvene reakcije vključujejo stalno prisotnost strahu, žalosti, brezupa in nemoči. Vse te občutke spremljajo tudi negativne misli, najpogosteje osredotočene na samoobtoževanje.
- Zaradi stresa smo napihnjeni ter imamo pline in krče. Raziskava ameriške klinike Mayo je pokazala, da lahko stres povzroči, da telo proizvede več želodčne kisline, ki bo povzročila pekočo zgago, lahko pa povzroči tudi motnje v ritmu praznjenja črevesja, pojavijo se napenjanje, plini in krči.
- Hud stres povzroči motnje v procesu obnavljanja las. Izpadanje nekaj deset las na dan je normalno, saj se lasje neprestano obnavljajo. Vendar pa lahko stres zmoti ta proces, nastopi stanje mirovanja, v katerem se lasje ne obnavljajo.
- Obremenitve nas silijo v negativne misli in črnogledo razmišljanje. V težkih čustvenih situacijah smo podvrženi spominom na slaba in negativna stanja iz preteklosti. Ko smo pod stresom in ne vemo, kako rešiti težavo, se bomo lažje spomnili preteklih napak in neuspehov, pozabili pa na vse pogumne trenutke ter vse uspehe pri soočanju s številnimi težavami.
- Naučite se odpraviti stres. Lahko poskusite spremeniti položaj, spremeniti sebe ali se oddaljiti od nastalega položaja. Rešitev vedno obstaja. Za uspešno spopadanje s stresnimi situacijami pomagajo spretnosti, kot sta odločnost in odprta komunikacija – ki se ju treba naučiti in praktično vaditi.
- Smejte se, humor zmanjšuje težave. Ključen je racionalen pogled na stanje. Pomembno se je posvetiti stvarem, ki so resnično pomembne. Občutek za humor je koristen, saj nam pomaga pri malo manj resnem dojemanju sebe in naših težav.
