Če se ob teh vprašanjih pojavi nemir v telesu, tesnoba, strah, napeto dihanje ali nenehno premlevanje misli, potem vaše telo doživlja nekaj, kar je v današnjih časih značilno za mnoge.
V zadnjih letih strokovnjaki opažamo porast anksioznosti pri mladih in odraslih, v povezavi s prihodnostjo. Zaradi hitro spreminjajočega sveta je negotovost postala stalna spremljevalka vsakdanjega življenja. Negotovost zaradi služb, družbenih razmer in vse bolj nestabilne okoliščine so postali vir tihe napetosti, ki se velikokrat skriva za pomanjkanjem motivacije, utrujenostjo in razdražljivostjo.
Zakaj zdaj?
Prejšnje generacije so živele v času, kjer so bile življenjske poti bolj začrtane- šola, služba, družina.
Današnje mlajše generacije pa se soočajo z drugačno realnostjo: negotovost zaposlitve in prihodnosti, informacijska preplavljenost, družbeni in finančni pritiski, okoljske in globalne krize.
Preplet zunanjih dejavnikov ustvarja notranjo napetost in občutek, da prihodnost ni obvladljiva, temveč je nekaj, česar se je treba bati. Ta strah se ne kaže vedno kot panika, ampak pogosto kot tiha kronična tesnoba. Anksioznost tako postane spremljevalka vsakdana, čeprav je morda ne znamo poimenovati.
Kako prepoznati skrito anksioznost?
Mnogi ljudje ne vedo, da je njihov notranji nemir pravzaprav oblika anksioznosti. Ne kaže se vedno v paničnih napadih, temveč pogosto bolj subtilno.
Znaki anksioznosti pri odraslih:
- stalno napeto telo, tiha mišična zakrčenost, glavoboli, bolečine v želodcu,
- občutek, da misli stalno »meljejo«,
- težave s koncentracijo in učenjem,
- razdražljivost, nestrpnost ali občutek, da »nimam potrpljenja«,
- umik v zaslone, igre, serije – kot način bega pred občutki.
Tudi pri mlajših anksioznost pogosto ostane neopažena. Otroci jo izražajo na nekoliko drugačne načine.
Znaki pri otrocih in mladostnikih:
- pogoste bolečine v trebuhu ali glavobole brez jasnega vzroka,
- močne strahove pred neuspehom,
- težave s spanjem, nočne more,
- pretirano iskanje zagotovil »bo vse v redu?«
Čeprav je otroška tesnoba pogosto neopazna, lahko močno vpliva na njihovo doživljanje sveta in odnose.
V terapevtskem prostoru pogosto poudarimo: anksioznost ni naš sovražnik, temveč signal. Želi nam sporočiti: počutiš se ogroženega, ne veš, kako naprej, potrebuješ več varnosti. Ko jo sprejmemo kot sporočilo – in ne kot grožnjo – se odpre prostor za spremembo in rast.
Zakaj se anksioznost zaradi prihodnosti krepi?
Strokovnjaki opozarjajo na več dejavnikov:
- Družbeni pritiski. Družbena omrežja ustvarjajo iluzijo, da imajo drugi jasno začrtane poti in uspešno prihodnost, medtem ko se posameznik počuti izgubljenega.
- Negotovost zaposlitve. Nestalne pogodbe, pritisk po uspehu in občutek, da ni prostora za napake, močno povečujejo tesnobo.
- Globalne grožnje. Okoljska kriza, vojne, politična nestabilnost – vse to ustvarja ozračje, v katerem je težko čutiti varnost.
- Družinska pričakovanja. Mladi se pogosto počutijo ujeti med lastnimi željami in pričakovanji staršev ali okolja.
Kako si lahko pomagamo sami?
Čeprav prihodnosti ne moremo nadzorovati, lahko ustvarimo prostore notranje stabilnosti:
1. Dnevne rutine kot sidro
Redne navade ustvarjajo občutek stabilnosti v svetu, ki se zdi nepredvidljiv. Preprost urnik spanja, redni obroki in gibanje so majhne, a močne oporne točke, ki telesu in umu dajejo signal: nekaj je stalno, nekaj je pod nadzorom.
2. Stik z naravo
Raziskave kažejo, da že 20 minut v naravi znižuje raven kortizola, stresnega hormona. Sprehod v gozdu, ob vodi ali na travniku pomaga živčnemu sistemu, da se umiri.
3. Omejitev informacij
Preobilje novic povečuje občutek nemoči. Določite si čas, ko pregledate novice, in zavestno zmanjšajte vnos negativnih informacij.
4. Povezanost in pogovori
Tesnoba se krepi v tišini. Iskreni odnosi, pogovori brez obsojanja in občutek pripadnosti so najboljše zdravilo proti občutku izolacije in osamljenosti.
5. Vaje za umirjanje
Preproste dihalne vaje, meditacija, joga ali čuječnost pomagajo pri obvladovanju telesnih simptomov tesnobe. Že nekaj minut globokega, zavestnega dihanja lahko preusmeri živčni sistem iz stanja napetosti v sproščenost.
Kdaj poiskati strokovno pomoč?
Anksioznost postane problem, ko začne vplivati na vsakdanje življenje: ko se zaradi nje poslabšajo odnosi, delo ali šola, ko se pojavijo hudi telesni simptomi, ko vztraja več mesecev brez izboljšanja – je smiselno poiskati strokovno pomoč. Psihoterapija pomaga prepoznati vzorce razmišljanja in čustvovanja, ki hranijo anksioznost, ter razviti nove načine spoprijemanja.
Pri otrocih je pomembno, da starši ne čakajo predolgo. Če otrokova tesnoba vztraja več mesecev, če se umika iz družbe ali ima hude telesne simptome, je priporočljiv pogovor s strokovnjakom.
Anksioznost zaradi prihodnosti je odsev časa, v katerem živimo – negotovega in pogosto preplavljenega z informacijami.
A tudi v tem svetu lahko najdemo ravnotežje: z majhnimi rutinskimi koraki, s stikom z naravo, omejevanjem informacij in gradnjo iskrenih odnosov. In ko občutimo, da sami ne zmoremo več, je največja moč prav v tem, da si priznamo: potrebujem pomoč.
Vabljeni na Festival odnosov, brezplačno od 16. do 18. 9. 2025 (online)
Sodelujejo priznani terapevti, strokovnjaki in praktiki, ki vsak iz svojega zornega kota ponujajo prostor za vpogled, navdih in spremembo. To je povabilo k poglobljenemu pogledu:
- Zakaj nas preobremenjenost oddaljuje od bližine?
- Kako ustvariti odnose, ki niso le še ena obveznost?
- Kako uskladiti svoje telo, um in čustva?
- Kako se znova počutiti vredno v svojem telesu?
