Srčni infarkt, možganska kap, odpoved ledvic, slepota ali celo amputacija spodnjih okončin so le nekateri od zapletov, ki grozijo osebam s sladkorno boleznijo, če se bolezni ne zdravi. Po ugotovitvah Mednarodne diabetične zveze beležimo skrb vzbujajoče povečanje razširjenosti bolezni po vsem svetu. Ima jo že 10 odstotkov odrasle populacije, do leta 2045 naj bi se odstotek še povišal.
Najbolj razširjena kronična bolezen v svetu
Prvi rezultati raziskave Odkrijmo sladkorno, ki so jo na NIJZ izvajali med novembrom 2019 in oktobrom 2021, kažejo, da ima v Sloveniji sladkorno bolezen med 59 tisoč in 127 tisoč ljudi. Kar polovica naj ne bi vedela zanjo. Gre za pravo epidemijo sodobnega časa, za katero glavna krivca sta pasiven način življenja s premalo gibanja in prekomerna telesna teža. Zgodnje ukrepanje pri osebah z velikim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2 (najpogostejšo vrsto sladkorne bolezni) lahko odloži pojav bolezni na poznejše življenjsko obdobje ali celo prepreči njen nastanek.
” Ljudje s sladkorno boleznijo tipa 2 imajo po navadi kronične zaplete še preden se bolezen sploh odkrije. Če bi bolezen odkrili dovolj zgodaj, bi lahko v celoti preprečili nastajanje zapletov. Pomembno je, da po odkritju, takoj začnemo z ustreznimi zdravili. Ta spremenijo potek bolezni, oboleli pa dobi možnost, da spremeni svoj življenjski slog.”
prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
Izziv je lažje premagljiv, če smo o njem poučeni
Ker sladkorne bolezni ni moč zdraviti samo z zdravili in sta za obvladovanje pomembna ustrezna prehrana in telesna dejavnost, je ključno, da oboleli s sladkorno boleznijo o tem dobro poučene. Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki ga obeležujemo 14. novembra, je Zveza društev diabetikov Slovenije organizirala strokovni posvet o sladkorni bolezni in njenem obvladovanju. Na posvetu so strokovnjaki predstavili novosti v obravnavi obvladovanja sladkorne bolezni. Ena od večjih novosti pri nas so primarni edukacijski programi. Poučevanje oseb s sladkorno boleznijo je predvsem pomembno za njihovo opolnomočenje.
»Treba je vedeti, da ljudje s sladkorno boleznijo večino časa preživijo z njo sami. Zdravniki, sestre in drugi zdravstveni delavci smo izjemoma v kontaktu z ljudmi za nek kratek čas, ostali del življenja pa ljudje z njo preživijo sami. Zato je ključno, da res imajo o tej bolezni najboljše možno znanje in hkrati tudi pripomočke, tehnologijo ter inovativna zdravila, ki jim pomagajo, da to bolezen vodijo in – če se le da – preprečijo kronične zaplete, « izpostavi prof. dr. Tadej Battelino.
Jedilnik brez omejitev
Vrsto let se je prepovedovalo ali odsvetovalo veliko živil, uveljavila se je dieta za sladkorno bolezen. Nova priporočila nič ne prepovedujejo, nobena hrana ni odsvetovana. Zdravila in sodobni pripomočki za spremljanje koncentracije glukoze v krvi so pri zdravljenju nujni, nepogrešljivi, žal pa brez razumevanja bolezni, upoštevanja priporočil glede prehrane in gibanja ne zadostujejo za dobro zdravljenje sladkorne bolezni. “Na področju izobraževanja bi morali poskrbeti, da se nihče v Sloveniji ne bi po nepotrebnem spraševal, ali lahko poje banano ali ne,” je pojasnila Jana Klavs, višja medicinska sestra, edukatorka in predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji.
Kaj je po mnenju strokovnjakov najpomembnejše pri obravnavi sladkorne bolezni?
- “Telovadba v vsako podjetje, kjer je to potrebno, torej tam, kjer ni fizičnega dela. Dobra mera pozitivnega duševnega zdravja, po medicinski plati pa zgodnja diagnostika.” Samo Fakin, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije
- “Ključna je dobra komunikacija med vsemi nami na vseh nivojih, tudi med zdravniki. Da nam ljudje zaupajo, da jih začnemo hitro zdraviti in uporabljati dobra zdravila, da bi lahko živeli dobro in čim dlje.” Alenka Simonič, specialistka družinske medicine
- “Izjemno pomemben je zdrav odnos do samega sebe. To je fundament, to je naloga družbe in primarne družine ter temelj razumevanja te bolezni.” Jana Klavs, višja medicinska sestra
- “Največ lahko naredimo na nivoju celotne družbe. Uvajanje zdravega življenjskega sloga v celotno družbo in spodbujanje ljudi z zgledom. Drug nivo je mikrookolje, kjer prav tako z zgledom in dejanji skušamo vnašati pozitivno noto. Tretji pa je na zdravstvenem nivoju – dostop do inovativnih zdravil, ki spremenijo potek bolezni in tehnične možnosti za zgodnje odkrivanje ter referenčne ambulante.” Prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana
