Kadar ste nervozni, je živčni sistem v stanju preobčutljivosti. Posledično se pojavijo telesni nemir, razdražljivost, strah, motnje zbranosti, pogosto pa tudi potrtost, manjša samozavest in depresija. Če ste živčni, se verjetno spopadate tudi s pogostimi glavoboli, razbijanjem srca in motnjami delovanja drugih organskih sistemov. Najbolj izpostavljena sta srčno-žilni in prebavni sistem, zato poznamo srčno nervozo, nervozo želodca, črevesja in podobno. Vsako obliko nervoze je treba zdraviti. Poskusite najti zdravilo v naravi.
Pomoč iz narave
Navadna melisa (Melissa officinalis) je med najbolj znanimi naravnimi zdravili za živčnost. Kot naravno pomirjevalo se uporablja v obliki čaja. Sprošča živčni sistem ter odpravlja stres, napetost, živčnost in tesnobnost. Eterično olje melise deluje kot spazmolitik. Spodbuja krvni obtok, uravnava prebavo ter blaži krče in druge težave, ki jih povzroča nervoza.
Učinek baldrijana (Valeriana officinalis) pri blaženju nervoze je tudi znanstveno potrjen. Raziskave so potrdile, da deluje sedativno in spazmolitično, kar pomeni, da pomirja ne le živčni sistem, temveč vse telo, ga sprosti in odpravi telesno in duševno napetost. Uravnava srčni ritem, sprošča mišice in blaži simptome nervoze želodca in črevesja.
Ob ovsu (Avena sativa) najprej pomislimo na dietne vlaknine, ki obnavljajo prebavni sistem in ohranjajo zdravje srca in ožilja. Vendar pa oves ugodno deluje tudi na živčni sistem. Velja za blagi antidepresiv, ki dviga raven energije ter odpravlja stres, nervozo in depresijo.
Zdravilni gozdni koren (Angelica archangelica) je izvrsten digestiv in spazmolitik za občutljiv prebavni sistem. Zaradi vsebnosti kumarina deluje blago pomirjevalno, blaži napetost in nervozo ter nam izboljša spanec.
Čeprav je materina dušica (Thymus serpyllum) najbolj znana kot tradicionalno zdravilo za težave z dihali, je potrjen tudi njen učinek pri zdravljenju nervoze. Z drugimi zdravilnimi rastlinami jo pomešamo v pripravke za krepitev živcev ter zdravljenje nervoze, depresije in migrene.
Z raziskovalnega vidika
Danes moramo nervozo obravnavati z dveh vidikov: kot naravni pojav in kot enega izmed simptomov anksiozne motnje. Vsi smo kdaj v življenju nervozni. Če se nervoza pojavlja redko, je skrb odveč, saj gre za naravni odziv telesa na stres. Če pa ste pogosto neobvladljivo in pretirano živčni, gre za nervozo kot samostojno težavo.
Dolgotrajna nervoza je lahko eden izmed znakov anksiozne motnje. Anksioznost je treba obravnavati kot patološko stanje. Kaže se z nejasnim občutkom strahu in tesnobe, ki ne izgineta in ju ne moremo spregledati. Pridruženi so številni vidni znaki, kot so mišična napetost, drgetanje, znižana pozornost in zbranost, hiperventilacija, pospešeno bitje srca, močnejše potenje, pogostejše uriniranje, slabost in driska.
Kako razlikovati med nervozo in anksiozno motnjo? Kot naravni odziv je nervoza začasna in izgine, ko stresni dražljaji niso več prisotni. Še pomembnejše: lahko jo obvladujemo. Ljudje z anksiozno motnjo pa nervozo in zaskrbljenost doživljajo pogosto in tudi brez zunanjih stresnih dejavnikov.
Fofo: Profimedia
