V zimskih mesecih smo jo varovali z več plastmi oblačil, zdaj pa jo nenadoma izpostavimo neposrednemu sončnemu sevanju. Verjetno ste že sami ugotovili, da tako ravnanje ni najpametnejše. Naj vam povemo, zakaj ne. Preden se predate soncu, ustrezno poskrbite za svojo kožo in jo zaščitite.
Posledice pretiranega izpostavljanja soncu
Če govorimo o vplivu sonca na kožo, ne moremo mimo ultravijoličnih žarkov. Prav zaradi njih pride do padca imunskega sistema, opeklin, hitrejšega staranja kože in kožnega raka. Žarki UVB povzročajo potemnelost kože in kožne opekline, žarki UVA pa staranje kože. Najnevarnejši in najmočnejši so žarki UVC, vendar nas za zdaj pred njimi še vedno varuje ozonski plašč.
Ni nujno, da bo prišlo do kožnega raka takoj po delovanju sonca, temveč se lahko razvije pozneje v življenju. Koža si zapomni, kako smo ravnali z njo, in nam vrača z enakim. In očitno z njo ravnamo slabo, saj strokovnjaki ocenjujejo, da približno 80 odstotkov kožnega raka povzroči ultravijolično sevanje.
Sončna svetloba vsebuje še eno vrsto sevanja – infrardeče žarke. Znanstveniki vse pogosteje razpravljajo o njihovi nevarnosti. Vemo, da lahko infrardeče sevanje poškoduje izražanje genov v kožnih celicah, kar povzroča staranje kože in tudi fotokarcinogenezo.
Najmanj smo pozorni na vidni spekter sončne svetlobe, pa vendar tudi ta ni povsem nedolžen. Domnevamo, da vpliva na poslabšanje nekaterih dermatoloških bolezni, kot so porfirija, solarna urtikarija in polimorfna svetlobna erupcija.
Ultravijolična svetloba je dodatno nevarna zaradi pretirane tvorbe reaktivnih kisikovih spojin, ki uničujejo obrambno moč imunskega sistema. Njihovo pretirano kopičenje, do katerega pride zaradi premočnega sončnega sevanja, izčrpava imunski sistem in postopoma poškoduje DNK v celicah.
Kako pripraviti kožo za sonce?
K fotozaščiti oziroma zaščiti kože pred pretirano izpostavljenostjo sončnim žarkom spadajo naslednji ukrepi:
• uporaba antioksidantov, ki varujejo kožo pred prostimi radikali in reaktivnimi kisikovimi spojinami ter krepijo sistem za obnavljanje kože. Vnašajte jih s hrano, in to vsaj mesec dni prej, preden se boste izpostavljali soncu, ali lokalno s kozmetičnimi izdelki. Med najpomembnejšimi antioksidanti so vitamina E in C, provitamin A, betakaroten in pegasti badelj;
• peroralna uporaba sredstev s sistemskim foto zaščitnim delovanjem, ki preprečujejo fotopoškodbe kože na molekularni ravni: betakaroten, askorbinska kislina, aspirin, alfatokoferol, retinol, selen, fenoli zelenega čaja, antihistaminiki;
• hidriranje kože: suha koža je bolj izpostavljena škodljivim UV-žarkom. Poleg vlažilnih krem pomagajo tudi naravna olja, kot so olja mareličnih jedrc, jojobe in grozdnih pešk;
• postopno izpostavljanje soncu, v poletnih mesecih pa izogibanje neposredni sončni svetlobi, zlasti med 10. in 16. uro;
• uporaba zaščitnih sredstev. Vendar pa ta ne smejo biti prva obramba pred soncem, temveč le dodatna zaščita. Za vsakodnevno zaščito priporočamo vlažilne kreme z visokim zaščitnim faktorjem;
• nošenje zaščitnih oblačil, izdelanih po posebnih standardih z oznako UPF (angl. ultraviolet protection factor);
• nošenje očal z oznako CE, da preprečimo poškodbe oči, kot so degeneracija rumene pege, katarakta, rak oči ali vek;
• opazovanje kože, da pravočasno opazimo kožne nepravilnosti, temnenje madežev ali novonastale izrastke na koži. Pred poletjem priporočamo tudi preventivni dermatološki pregled.
Literatura:
Bakija-Konsuo, A. 2014. Sunce i koža – što moramo znati za pravilnu zaštitu? Medicina fluminensis, 50 (4): 439–445.
A. S. Paller et al. 2011. New Insights About Infant and Toddler Skin: Implications for Sun Protection. Pediatrics, 128 (1).
