(Foto: govorci na okrogli mizi, od leve proti desni: prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., doc. dr. Tit Albreht, dr. med., prof. dr. Peter Pregelj, dr. med., prof. dr. Radko Komadina, dr. med., prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., prim. Martin Možina, dr. med., prof. dr. Dušana Šuput, dr. med., doc. dr. Janez Rifel, dr. med.)
S starostjo se namreč pogosteje pojavljajo kronične bolezni, prihaja do polimorbidnosti in pojava geriatičnih sindromov. Vse to pa vodi v polifarmakoterapijo, ki je zahtevna in draga. Pojavljajo se potrebe po novih oblikah zdravstvenih uslug, kot so starosti prilagojena fizioterapija ter psihosocialna rehabilitacija. Tudi najbolj razvite države niso povsem pripravljene na izzive, ki jih prinaša staranje populacije. Pomanjkljivi so podatki o hitrosti staranja določene populacije, nezadostna pa je tudi ocena potreb po zdravstvenih in drugih uslugah starostnikov. O izzivih, povezanih s staranjem, so spregovorili strokovnjaki na okrogli mizi Slovenske medicinske akademije.
»Prebivalstvo se danes stara zaradi padca števila rojstev, upadanja prezgodnje umrljivosti in podaljševanja življenjske dobe. Prezgodnja umrljivost je bila nekoč v veliki meri posledica treh velikih vzrokov – nasilnih smrti, predvsem smrti v prometnih nezgodah in samomorov, prezgodnje smrti zaradi srčno-žilnih bolezni in prezgodnje smrti zaradi alkoholne jetrne ciroze. Pri vseh teh vzrokih smo bili pri zmanjševanju njihovega bremena zelo uspešni,«
poudarja doc. dr. Tit Albreht, dr. med. iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje in dodaja:
»Nadaljnje staranje bo vedno težje obvladovati v njegovih epidemioloških posledicah. Breme bodo predstavljale predvsem določene ključne bolezni, čeprav bomo verjetno v incidenčnih stopnjah zbolevanja za določenimi raki zelo verjetno dosegli postopno izboljšanje. Staranje je pomemben fenomen, ki je deloma posledica spremembe vzorca rodnosti, deloma pa uspehov zdravstvenega sistema. V vsakem primeru je njegov vpliv na zdravstveni sistem dolgoročen. Poleg tega pa staranje spremljajo tudi težave, za katere rešitve ne ležijo znotraj zdravstva niti znotraj resornega ministrstva.«
»Zaradi večanja števila osemdesetletnikov in devetdesetletnikov v slovenski populaciji, se epidemija geriatrične travme samo povečuje. Poleg značilnih zlomov kolka, hrbtenice, zgornjega dela nadlaktnice ob ramenskem sklepu in zlomih zapestja, se vse pogosteje pojavljajo tudi zlomi ob spodnjem robu kolčne proteze na stegnenici in implozijski zlomi medeničnih kosti, ki nastanejo po padcu s stojne višine. Na številne povzročitelje tveganja za nastanek teh zlomov lahko vplivamo, zato potrebujemo učinkovite strategije za njihovo preprečevanje,«
opozarja prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva.
»Staranje ni bolezen temveč gensko pogojeno upadanje funkcij različnih organskih sistemov celotnega organizma. Večina funkcij se začne zmanjševati v četrtem desetletju človekovega življenja. Nekatere funkcije so na višku okrog dvajsetega leta starosti in se nato postopoma zmanjšujejo. To velja zlasti za kognitivne funkcije, ki se po dvajsetem letu človekove starosti vsako leto zmanjšajo za 1 %. Zmanjševanje funkcijskih sposobnosti organizma je progresivno in nepovratno. Razne bolezni, zlasti kronične, pospešijo proces staranja. Poleg upadanja mentalnih funkcij se zmanjšujejo funkcije srčno-žilnega sistema, ledvična funkcija, dejavnost jeter, zmanjša se mišična masa, pride pa tudi do pomembnih sprememb na gibalnem aparatu. Zaradi upadanja vitalnih funkcij, ki so posledica staranja, se starejše osebe težje prilagajajo na različne strese, napore in so bolj podvržene najrazličnejšim boleznim. S spremembo življenjskega sloga, je staranje možno do neke mere upočasniti, nikakor pa ga ne moremo zaustaviti,«
na posledice, povezane s staranjem, opozarja prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., predsednik Slovenske medicinske akademije in dodaja:
»Slovenija je edina država znotraj Evropske unije, ki nima urejene specializacije s področja geriatrije. Stroka si seveda želi in prizadeva, da jo čim prej vzpostavimo in tako celovito pristopimo k izzivom, povezanih s staranjem.«
