Večina se nikoli ne zave, kaj povzroča težave v njihovem odnosu

Na sliki je par, ki je v intenzivnem pogovoru. Ženska je videti zaskrbljena ali zamišljena, s podporo glave na roki, medtem ko moški govori z njo. Oba sta oblečena v priložnostna oblačila in sta v notranjem prostoru. Ozadje je nekoliko zamegljeno, vendar se zdi, da je soba udobno opremljena.
Foto: Profimedia

Nezavedne fantazije izkrivljajo dojemanje ljubezni.

Pod pogoji zgodnje travme ljubezen ni več ljubezen, temveč pogosto patološka navezanost, medosebna odvisnost, soodvisnost, strah pred zavrnitvijo ali zapuščanjem ter potreba po potrjevanju lastne vrednosti skozi partnerske odnose. Odnosi, ki jih veže zgodnja travma, ne temeljijo na čustveni intimnosti in priznavanju drugega kot ločene, avtonomne osebe, temveč so usmerjeni v zadovoljevanje nezavednih patoloških potreb, ki niso bile zadovoljene v preteklosti.

To je razlog, zakaj bo na primer oseba, ki je bila kot otrok žrtev starševskega nadzora ali celo zlorabe, občutila pomanjkanje ljubezni ali pa se bo čutila nevidno, ne dovolj cenjeno ter nezanimivo, če je njen partner ne poskuša nadzorovati ali če ta nima potreb, ki bi jih lahko zadovoljila in se tako počutila v odnosu varno. Takšna oseba se bo težko spoprijela z ohranjanjem odraslega, zrelega odnosa, ker bo pomanjkanje kontrole povečalo njene občutke zapuščenosti. Taka oseba le s težavo prenese individualnost svojega partnerja ali dejstva, da je partner v odnosu zato, ker tako želi, ne pa zato, da bi zadovoljeval njene potrebe.

Stičišče med zrelo odraslo ljubeznijo in nezavedno fantazijo

Posameznik se lahko kontinuirano vključuje v romantične odnose v upanju, da nekoč najde ljubezen, pri čemer se na koncu počuti neizpolnjen, neviden, zavrnjen ali izkoriščen. Nekateri kontinuirano doživljano občutek zaljubljenosti ali infatuacije, kar vodi v razočaranje, ne da bi se zavedali, zakaj.

Ker so nezavedne fantazije nezavedne, se večina nikoli ne zave, da je tisto, kar povzroča težave v njihovem odnosu, v njih ustvarja patološke vezi ali pa odnosu daje določen – večinoma toksičen – priokus, dejansko nezavedna fantazija namesto zrele odrasle ljubezni.

Vseeno pa odnosi, ki se kreirajo na podlagi nezavednih fantazij, niso vedno obsojeni na propad. Nemalokrat so tudi dolgotrajni, pri čemer pa se v njih po navadi kontinuirano ponavljajo istovrstne težave. Pogosto je prisotna domneva, da težave povzroča nekaj praktičnega, pri čemer pa se posameznik ne zaveda, da imajo težave globje notranje psihične korenine.

Nezavedne fantazije so lahko tudi glavni vzrok za to, da se posameznik konstantno znajde sam in nezmožen emocionalno intimno povezati ter ohraniti dolgotrajen romantičen odnos.

Vloga psihoterapije v odnosih

Kar v psihoterapiji pogosto opazimo – bodisi pri reševanju težav v odnosih bodisi pri globlje zakoreninjenih notranjih konfliktih – je, da se sposobnost posameznika za vključevanje v zrele, emocionalno intimne odnose poveča, ko psihoterapija cilja na reševanje notranjih konfliktov na ravni funkcioniranja osebnosti namesto na funkcioniranje osebe, simptome, kognitivne vzorce ali vedenje. S fokusom na integraciji funkcioniranja osebnosti posameznik počasi prične doživljati svoje romantične partnerje kot ločene osebe, z lastno individualnostjo, avtonomijo in potrebami. Odnos prične temeljiti manj na izpolnjevanju posameznikovih potreb, medosebni odvisnosti ali patološki navezanosti in bolj na emocionalno intimnem povezovanju.

Pari, ki so prešli vsaj del te poti – bodisi v individualni bodisi v partnerski terapiji – se običajno pričnejo zavedati svojih nezavednih fantazij in kako se te odražajo v njihovih odnosih. Tudi če notranji konflikti, ki jih povzročajo, niso popolnoma razrešeni, lahko par še vedno razvije sposobnost, da posameznik vidi svojega partnerja kot ločeno osebo in se tako vključuje v odrasel in zrel odnos, in ne v takšnega, ki bi temeljil na infantilnih patoloških fantazijah.

Sposobnost zrele odrasle ljubezni ne pomeni odsotnosti nezavedne fantazije. To ni utopičen odnos, ki bi ga posameznik dosegel s popolno razrešitvijo preteklih travm ter kjer bi zato prišlo do popolne razrešitve nezavednih fantazij. Nasprotno, odrasla zrela ljubezen zajema posameznikovo sposobnost držati nezavedne fantazije ter obenem priznavati, da so del njega samega, ne da bi jih vsiljeval svojemu partnerju ter zahteval njihovo udejanjenje. V zreli ljubezni oseba prenese frustracijo, ki jo prinaša zavedanje, da njen partner ni takšen, kot bi si želela v svojem fantazijskem svetu, hkrati pa prizna, da njene fantazije nimajo nič z njenim dejanskim partnerjem ter da so zgolj del lastnega  notranjega sveta in njegovih projekcij.

V zreli odrasli ljubezni oseba stopi korak nazaj, se zaveda vsebine svojih infantilnih neizpolnjenih potreb iz otroštva ter nosi frustracijo, ki izhaja iz neizpolnitve, pri tem pa s svojim partnerjem vstopa v čustveno intimen, netransakcijski odnos.

Več o tem, kako nezavedne fantazije izkrivljajo dojemanje ljubezni, si lahko preberete tem blogu. Naslednjič si boste lahko prebrali več o navezanosti na travmo in toksične odnose.

Avtor
Piše

Aleš Živkovič, psihoterapevt, svetovalec, supervizor

Na univerzi Middlesex v Londonu je pridobil naziv magistra znanosti iz transakcijsko-analitične psihoterapije (MSc), Evropska zveza za transakcijsko analizo (EATA) mu je podelila status PTSTA s področja psihoterapije. Prav tako je na področju psihoterapije pridobil naziv certificiran transakcijski analitik (CTA-P). Izkušnje s psihoterapevtskim delom s posamezniki in skupinami je med drugim pridobival v okviru svoje zasebne klinične prakse v Londonu ter deloval v okviru nacionalne zdravstvene službe (NHS) v Veliki Britaniji. Bil je tudi član Sveta za psihoterapijo Združenega kraljestva (UKCP). Trenutno deluje kot psihoterapevt, svetovalec in supervizor z zasebno klinično prakso, v kateri se posebej posveča zdravljenju težav, povezanih s travmo iz otroštva, osebnostnimi motnjami ter težavami v odnosih. Velik del njegove psihoterapevtske prakse zajema psihoterapijo prek spleta, saj sodeluje s klienti s celotnega sveta. Aleš je ustanovitelj posebnega psihoterapevtskega pristopa, imenovanega interpretativna dinamska transakcijsko-analitična psihoterapija (IDTAP). Več o Alešu in kako stopiti v stik z njim, najdete tukaj
Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
86,041
30.03.2024 ob 10:27
58,796
04.11.2024 ob 19:14
16,247
16.08.2024 ob 22:34
3,412
23.10.2018 ob 17:35
Preberi več

Več novic

New Report

Close