Lahko še kaj storimo, preden se nekaterim ‘zmeša’

Foto: Profimedia

Od porastu duševnih stisk, depresije, anksioznosti in izgorelosti se vse glasneje sprašujemo, kaj lahko storimo, preden se večjemu deležu prebivalstva ‘zmeša’ in bodo vrgli puško v koruzo ter ostali na poživilih, antidepresivih ali pomirjevalih.

“Ne vem več, kaj naj storim. Jemljem antidepresive, nič ne pomagajo, samo apatično me naredijo in vidim še manj smisla v vsem skupaj. Razmišljam, da bi poleg kave potrebovala še kaj močnejšega, a se bojim, da od tam potem poti nazaj ni več. Preden se mi čisto zmeša me zanima, kako vi “hendlate” z vsemi obveznostmi in pričakovanji znotraj družine, staršev, okolice, sodelavcev in šefa?!

Anonimna uporabnica foruma Med.Over.Net

Število diagnosticiranih ljudi z depresijo skokovito narašča in število predpisanih zdravil, ki vplivajo na duševno dojemanje in človeške odzive dosegajo rekorde. Do 50 % kroničnih bolniških odsotnosti je zaradi depresije. V Sloveniji za depresijo oboleva več kot 5 % ljudi, v zahodni Evropi in ZDA celo vsak deseti prebivalec.

Neslavni rekordi kažejo na to, da so preventivni programi in ukrepi v celoti odpovedali. Poskusi Nacionalnega inštituta za duševno zdravje s programom Mira in nekatere nevladne organizacije in posamezniki le še gasijo požar. Tudi največji optimisti priznavajo, da so dobro zdravje, odlično počutje, veselje do življenja in dela vse redkejši in jih počasi izpodrivajo negotovost, zmeda, različne bolečine brez jasnih vzrokov, malodušje in tudi obup. O tem, do kje se bo snežna kepa še valila, kdaj bo prišlo do trenutka, ko se bo končno obrnilo navzgor in kaj je za to potrebno, so mnenja različna. Zagotovo pa se večina strinja, da smo v krizi duševnega zdravja in dobrega psihičnega počutja, kar se odraža na zadovoljstvu pri delu in v osebnem življenju, upadu veselja do prihodnosti in splošnega pozitivnega optimizma. Kakovostnimi odnosi z drugimi so redkejši, vse bolj se zapiramo vase in ne poiščemo podpore tudi takrat, ko bi jo nujno potrebovali.

Razmere v zdravstvu, ko je vse težje priti do kakovostnega pogovora z zdravnikom in pravočasno na ustrezno in priporočeno terapijo, nas le oddaljujejo od dviga morale in počutja v družbi. “Kje začeti?” je veliko vprašanje, na katerega bo potrebno čimprej odgovoriti, če ne želimo, da se stabilnost in klenost ljudi, ki so v preteklosti naseljevali naše vasi in mesta, do konca zlomi.

Preventiva, preventivni programi, preventive delavnice” nam manjkajo, opozarjajo strokovnjaki na različnih dogodkih, ki sem jim priča. Ne samo Svit, Dora, Zora in drugi programi, ki odkrivajo bolezni na telesnem nivoju. Pride lahko do veliko hujše bolezni in to je obolelost zdravega duha družbe, ki se odraža v stanju duševne stabilnosti posameznika. Le ta je žal močno ogrožena. Upam, da se tega lahko zavemo in to pravočasno opazimo.

Preventivni ukrepi, ki jih lahko hitro začnemo uresničevati

Preventivni programi terjajo svoj čas za razvoj pripravo, pridobitev sredstev in zagon. To je nekaj, kar je potrebno tako začeti razvijati, da bi lahko v petih letih želi prve rezultate. Začnemo pa lahko še z enim področjem – hitro in učinkovito ureditvijo psihoterapije v Sloveniji, ki se rešuje že desetletje in več.

Vizija Evropskega združenja za psihoterapijo je, da je Evropa kraj, kjer sta čustveno in dobro duševno počutje človekovi pravici. S tem se načeloma strinja tudi Slovenija in to zagotavlja v več različnih dokumentih in načrtih.

Psihoterapija, ki je kontrolirana in regulirana (zagotovljena kakovost) je v veliko korist družbe. Psihoterapija dokazano krepi čustveno in dobro duševno počutje in ima pozitivne učinke na javno zdravje, splošni občutek blaginje, produktivnost in pripadnosti skupnosti. Psihoterapija z zagotovljeno kakovostjo je učinkovita v 65 – 72 % primerov (Carr, 2012), kar je veliko bolj kot nekateri pogosteje uveljavljeni načini zdravljenja.

Zakaj potrebujemo psihoterapevtsko podporo

Ko ima nekdo težave s čustvenim ali duševnim zdravjem, je njegova zmožnost, da živi polno življenje, običajno zmanjšana. V svojem poklicnem življenju verjetno ne bo tako uspešen in učinkovit, včasih je zaradi daljšega bolniškega dopusta in ponavljajočih se obiskov pri zdravniku tudi ogrožena njegova zaposlitev.

Raziskave kažejo, da se stroški povezani z zdravniškim zdravljenjem človeka, ki je vključen tudi v psihoterapijo, zmanjšajo za 17 %, kar predstavlja pomemben prihranek za državno blagajno. Evropsko združenje za psihoterapijo tako priporoča vladam, da del svojih zdravstvenih proračunov namenijo tudi za dostopnost psihoterapije.

V Sloveniji bi za začetek lahko sprejeli vsaj primeren zakon, ki bi strokovnjakom psihoterapevtom, ki so zaključili ustrezna izobraževanja in imajo terapevtske izkušnje omogočil, da svoje poslanstvo opravljajo legalno.

Ko duša potrebuje pomoč, je lahko rešitev psihoterapija

Mnogim ljudem, ki v svojem življenju doživljajo občutek praznine, nesmiselnosti ali iščejo občutek izpolnjenosti, lahko pomaga psihoterapija. Psihoterapija zagotavlja učinkovito zdravljenje ljudi z resnimi psihičnimi in psihosomatskimi motnjami. Pomoč pri psihoterapevtu lahko poiščejo zaradi različnih razlogov, kot so travme v zgodnjem otroštvu, motnje hranjenja, samomorilne misli, posttravmatska stresna motnja, obsesivno vedenje, strahovi in tesnobe, melanholija, obdobja depresije, težave s koncentracijo, nezadovoljstvo pri delu ali težave v medosebnih odnosih.

EAP – Evropsko združenje za psihoterapijo (European Association of Psychotherapy)

Vir in dodatna gradiva: https://www.europsyche.org/about-eap/documents-activities/information-for-governments/
https://www.europsyche.org/about-psychotherapy/eap-position-statement/
https://www.europsyche.org/about-psychotherapy/cost-effectiveness-of-psychotherapy/

Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:

  • dežurnega zdravnika,
  • dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
  • reševalno službo (112) ali
  • urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).

Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro).
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

Drugi viri pomoči in informacij

  • Zivziv.si
  • Mladinska spletna svetovalnica www.tosemjaz.net
  • Forumi s področja duševnega zdravja na Med.Over.Net
  • Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet Tu smo zate: svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Murski Soboti, Sevnici, Portorožu, Idriji, Mariboru, Zagorju ob Savi, Novem mestu, Tolminu, Ilirski Bistrici ali na Jesenicah: naročanje na telefonsko številko 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti [email protected] (v Ljubljani, Celju, Kranju, Portorožu, Slovenj Gradcu, Idriji in Zagorju ob Savi je na voljo tudi brezplačno psihološko svetovanje za mladostnike med 14. in 18. letom, ki doživljajo akutno čustveno stisko). Svetovalnice v Celju, Laškem in Mozirju: naročanje po telefonu 031 778 772 ali po e-pošti: [email protected].
Avtor
Piše

Andreja Verovšek

Zdravje, preventiva, dobri odnosi in ustvarjanje pogojev za lepše življenje so področja, ki jih raziskujem in na njih aktivno delujem od leta 1999. Po osnovni izobrazbi univ. dipl. soc. del., nadaljevala z delom na področju PR in marketinga za družbeno odgovorne projekte (mag. poslovnih znanosti), danes nadaljujem študij telesno usmerjene psihoterapije. Imate komentar na članek? Pišite nam na [email protected].
Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
3,662
22.04.2024 ob 06:29
3,904
22.04.2024 ob 19:45
33,797
01.04.2024 ob 01:17
1,235
13.04.2024 ob 19:18
568
31.03.2024 ob 13:48
Preberi več

Več novic

New Report

Close