Glavni simptom je huda, tiščoča in stiskajoča bolečina v prsnem košu. Bolečina je locirana praviloma za prsnico, lahko se širi v vrat, obe roki, žličko, v hrbet.
Pojasnjujejo, da bolečina večinoma ni odvisna od premikanja, dihanja, položaja telesa in ne popusti v mirovanju. Bolnik je lahko po njihovih navedbah poten, ga sili na bruhanje ali ima občutek dušenja.
Nemudoma 112
V zdravstvenem domu svetujejo, da ob znakih za srčni infarkt nemudoma pokličemo 112. “Bolnik naj miruje, če ima bolnik doma zdravila in nima znane alergije, naj po posvetu z zdravstvenim dispečerjem vzame 1 tableto acetilsalicilne kisline (Aspirin Direct 500 mg), nitroglicerin dva vpiha pod jezik (Nitrolingual sprej),” velevajo. Ob tem še svetujejo, da do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči neprestano nadzorujemo bolnika.
Ko ste sami in nenadoma začutite značilno bolečino oziroma simptome, ki nakazujejo srčni infarkt, prosite nekoga, da vas popelje v najbližjo zdravstveno ustanovo. Če ni nobenega v bližini, pokličite nujno zdravniško pomoč 112. V nobenem primeru ne vozite sami.
Revija Health & Wellness pa je pred časom svetovala še, da v primru znakov srčnega infarkta storite dvoje: globoko vdihnite in zakašljajte, kar se da močno. Počakajte dve sekundi in ponovite cikel: globoko dihanje – kašelj. Kašelj mora biti globok in dolg, iz prsnega koša. Ponavljajte, dokler ne pridete v bolnišnico.
Smrtonosne bolezni srca in ožilja
Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kljub znatnemu upadu v zadnjih desetletjih bolezni srca in ožilja ostajajo najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji, v letu 2017 so predstavljale 39 % vseh smrti. Od leta 2009 pri moških bolezni srca in ožilja niso več najpogostejši vzrok smrti, temveč so na 2. mestu, za neoplazmami.
Najpogostejši smrtni bolezni srca sta akutni miokardni infarkt, imenovan tudi srčni infarkt ali srčna kap, in srčna odpoved, medtem ko je med možganskožilnimi boleznimi največ smrti zaradi možganske kapi, dodajajo.
