Pod spremembo vida, ki ga zaznamo kot nejasno sliko, dvojno sliko ali glavobol, po navadi razumevamo dioptrijsko napako – kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem ali starostna slabovidnost. Ko zaznamo takšne simptome, je priporočljivo obiskati očesnega strokovnjaka (optometrista ali oftlamologa).
Nejasen vid pa je lahko tudi simptom veliko resnejših težav, vključno z boleznimi oči, ki lahko vodijo do izgube vida. Bolezni lahko prizadenejo obe očesi, ali pa samo na enega.
Nekatere bolezni v začetni fazi ne opazimo, saj se simptomi pojavijo šele kasneje, ko je škoda že nastala.
Redni očesni pregledi lahko preprečijo marsikatero bolezensko stanje mrežnice in s tem ohranitev vida.
Za lažje razumevanje navajamo nekaj najpogostejših bolezenskih stanj mrežnice, kako jih zaznavamo in kaj storiti.
Bolezni mrežnice
Glavkom ali zelena mrena
Je očesna bolezen, pri kateri je okvarjen vidni živec in s tem povezava med očesom in možgani. Glavkom je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu, ki jo je s pravočasno diagnozo in zdravljenjem mogoče preprečiti. Med Evropejci, starimi 40 do 89 let, jih zboli za primarnim glavkomom odprtega zakotja 2,4 odstotka. Pri 40 letih je bolezen redka (0,2 odstotka) in s starostjo narašča (pri 80 letih 4,3 odstotke). Od zbolelih za glavkomom jih 5 do 10 odstotkov oslepi na obe očesi.
Najpogostejša vrsta glavkoma je glavkom odprtega zakotja, opredeljena kot kronična progresivna optična nevropatija z značilnimi morfološkimi spremembami na papili vidnega živca in v plasti mrežničnih živčnih vlaken ob odsotnosti drugih očesnih bolezni .
V rizično skupino za nastanek glavkoma spadajo kratkovidni in daljnovidni ljudje po 40. letu, sladkorni bolniki, ljudje s prirojenimi anomalijami in poškodbami oči.
Simptomi:
zamegljen pogled, občasni glavoboli, pordele oči, razširjene zenice, videnje sija okrog luči
Slika 1- A: vid z zdravim očesom, B: vid pri bolniku z glavkomom
Diabetična retinopatija
Diabetes ali sladkorna bolezen je pogosta bolezen in lahko prizadene tudi vid. Pri osebah, ki se zdravijo zaradi sladkorne bolezni, pride pogosteje kot v splošni populaciji do nastanka sive mrene, glavkoma ali prizadetosti mrežnice, ki jo imenujemo diabetična retinopatija.
Pri sladkorni bolezni je zaradi previsoke koncentracije glukoze v krvi prizadeto drobno žilje posledice pa se kažejo predvsem na očeh. Simptomi: Na začetku ni značilnih simptomov. Pojavi se migetajoča svetloba, težave z branjem in delom, poslabšanje vida, slepota.
Po 10 letih ima spremembe mrežnice polovica bolnikov, po 15 letih pa približno 90 odstotkov. Najpomembnejša za kasnejši nastanek in napredovanje okvar mrežnice je predvsem dobro uravnavana koncentracija glukoze v krvi oziroma primerno zdravljena sladkorna bolezen.
Slika 2- vid pri zdravem očesu, vid pri diabetični retinopatiji
Odstop mrežnice
Mrežnica je sestavljena iz več slojev, pod njo je žilnica, ki prehranjuje zunanji del mrežnice. Pri odstopu mrežnice pride do ločitve od žilnice, zaradi česar pride do ishemije, ki najhitreje prizadene centralni del mrežnice, rumeno pego.
Večje tveganje je prisotno predvsem pri kratkovidnih očeh, pri čemer je zrklo podaljšano in je mrežnica na periferiji tanjša. Do odstopa lahko privede tudi poškodba ali kirurški poseg na očesu.
Simptomi, ki se pojavijo, so predvsem motnjave, ob odstopanju steklovine pa zaradi vleka mrežnice bolniki opažajo bliskanje.
Pri pojavu novih motnja v in bliskanja je nujen pregled pri očesnem strokovnjaku.
Slika 3- vid pri zdravem očesu, vid pri odstopu mrežnice
Starostna degeneracija rumene pege (ARMD – Age Related Macular Degeneration)
Starostna degeneracija makule je v razvitem svetu vodilni vzrok slepote v starostni skupini nad 60 let. Izguba vida po navadi nastane počasi in tipično na obeh očesih. Tudi ob izgubi centralnega vida ostanejo barve in stranski (periferni vid) nespremenjeni. Gre za bolezen, pri kateri je prizadeta vidna ostrina zaradi sprememb v rumeni pegi. Ta je del mrežnice, kjer je gostota fotoreceptorjev največja in tako mesto najostrejšega vida.
Slika 4- vid pri zdravem očesu vid pri degeneraciji makule
Da bi preprečili oziroma pravočasno opazili kakšno od zgoraj navedenih bolezenskih stanj mrežnice, svetujemo pregled z optičnim koherentnim tomografom – OCT.
Ta naprava deluje na principu interferometrične tehnike, ki uporablja infrardeče valove, kateri prodrejo v očesno tkivo in prikažejo strukture manjše od tisočinke milimetra.
Ustvari se tridimenzionalna slika očesa in posname anatomijo očesa skupaj z bolezenskimi spremembami.
Za lažjo predstavitev kratek opis naprave, kako deluje, kako poteka preiskava in za kaj vse jo uporabljamo.
Kaj je OCT?
OCT (optična koherentna tomografija) je najsodobnejša tehnologija za pregled mrežnice in roženice. Preiskave so brez direktnega stika z očesom, posname se tridimenzionalno sliko očesnih struktur. Na slikah se lepo in natančno pokažejo bolezenske spremembe.
Kako deluje OCT?
OCT je kombiniran z visoko resolucijsko klasično kamero za fotografiranje očesnega ozadja. Preiskava traja nekaj minut, širjenje zenic s kapljicami po navadi ni potrebno.
Preiskava temelji na različni odbojnosti tkiv za koherentno svetlobo. Sloje mrežnice, pigmentnega epitela in žilnice prikaže v prerezu z ločljivostjo le nekaj mikrometrov, kar je skoraj primerljivo histološkemu prerezu tkiva.
Aparat v zelo kratkem času z avtomatsko namestitvijo, avtomatskim fokusom in avtomatskim zajemom OCT in barvne fundus slike napravi serijo 50.000 A Scan/sec. in sestavi tridimenzionalno sliko želenega predela, izračuna debeline posameznih slojev mrežnice in prostornino bolezenskih sprememb. Integrirana je tudi barvna ne-midriatična retinalna kamera.
Kako poteka slikanje z OCT?
Preiskava z OCT je preprosta, hitra, natančna, ponovljiva in prijazna do bolnika. Bolnik pri pregledu sedi, z brado in čelom je naslonjen na poseben nastavek, pogled pa ima usmerjen naravnost v fiksacijsko točko. Preiskovalec na zaslonu opazuje sliko očesnega ozadja in označi želeno področje skeniranja. Preiskava traja le nekaj minut in jo izvajamo tudi pri otrocih. Širjenje zenic navadno ni potrebno.
Posnetke hranimo na digitalnih medijih, ki omogočajo natančno primerjavo večkratnih meritev in arhiviranje, kar je zelo pomembno pri spremljanju poteka bolezni in uspešnosti zdravljenja.
Velika prednost slikanja z OCT je tudi v tem, da mrežnico lahko analiziramo tudi, ko optični mediji niso povsem prozorni, denimo pri sivi mreni, motnjah v steklovini ali po operacijah, ko oko napolnimo s silikonom.
Razvoj OCT je poglobil naše znanje o zgradbi mrežnice in patofiziologiji nekaterih bolezenskih stanj. Spremenil je naše razumevanje poteka očesnih bolezni in omogočil boljše spremljanje učinkov zdravljenja. Z OCT lahko prepoznavamo dele mrežnice, ki jih s prostim očesom ne vidimo, in ugotavljamo očesno patologijo, ki je prej nismo poznali.
Za kaj uporabljamo OCT?
S pomočjo optične koherentne tomografije lahko posnamemo tridimenzionalno sliko očesa, na kateri lahko zaznamo tudi najmanjše bolezenske spremembe.
Preiskava nam pomaga predvsem pri odkrivanju sprememb na mrežnici, vidnem živcu in rumeni pegi. Prav tako pa lahko posnamemo tudi sprednje očesne dele.
Z napravo lahko natančno spremljamo:
- potek bolezni, kot sta glavkom
- obolenje rumene pege
- stanje ožilja
- različne degenerativne spremembe mrežnice
