Spondiloliza je stanje, kjer se pojavi prekinitev dela loka vretenc, imenovanega pars interartikularis, ki se lahko pojavi na eni ali obeh straneh vretenca, zanjo pa najpogosteje trpijo mlajši posamezniki med 6 in 14 letom starosti.
Ste morda vedeli, da se večina spondilolitičnih zlomov pojavi na ravni L5 (85 – 95%), medtem ko so višji predeli hrbtenice redko prizadeti?
Približno 10% ljudi z njo doživlja bolečine v spodnjem delu hrbta, ki se poslabšajo pri aktivnostih, predvsem pri prekomernem iztegu.
Predstavlja enega najpogostejših vzrokov bolečin v spodnjem delu hrbta med mladostniki in se lahko razvije v spondilolistezo, ki predstavlja ti. zdrs vretenca.
Ste vedeli, da spondilolizo razdelimo v pet različnih kategorij?
- Displastična, ki vključuje prirojene nepravilnosti
- Istmična, pri kateri so prisotne lezije v delu loka vretenc, ki izhajajo iz stresnih ali akutnih zlomov
- Degenerativna, ki je povezana s segmentno nestabilnostjo in spremembami zaradi degeneracije medvretenčnih ploščic
- Travmatska, ki se pojavi kot posledica akutnih zlomov v različnih predelih loka vretenca
- Patološka, ki je povezana z različnimi boleznimi kostmi, tumorji ali okužbami.
Z nastankom spodilolize je povezano več dejavnikov tveganja:
- moški spol (2x večja možnost od žensk)
- sočasne patologije (spina bifida occulta, Marfanov sindrom in osteogenesis imperfecta)
- udeleženci določenih športov (gimnastika, ples, ameriški nogomet, ragbi, rokoborba, borilne veščine, nogomet, košarka, golf, tenis, odbojka ter dvigovanje uteži)
Če se vi ali vaši svojci sami spopadate s podobnimi težavami, ki slabšajo vašo kvaliteto življenja, ste našli pravi naslov. V članku vam podajamo najpomembnejše informacije in možnosti zdravljenja, ki jih ponujajo naši strokovnjaki klinike Medicofit.
Kaj opazimo na kliničnem pregledu?
V večini primerov je spondiloliza asimptomatske narave in se odkrije naključno. Pacienti pogosto poročajo o osrednji bolečini v spodnjem delu hrbta, ki se pogosto širi v zadnjico ali spodnjo okončino. Pojavi se akutno ali postopoma, največkrat po intenzivni športni dejavnosti.
Zdravnik sprva opravi podroben pogovor z bolnikom o njegovih simptomih, zgodovini bolezni, prejšnjih poškodbah in preveri ali ima pacient določene dejavnike tveganja.
Fizični pregled lahko vključuje preverjanje občutljivosti, moči in gibljivosti v hrbtenici ter oceno morebitnih nevroloških sprememb.
Najboljši pokazatelj spondilolize je manever enonožnega iztega hrbtenice, ki pri pacientu izzove tipično bolečino. Pri postavitvi diagnoze so v pomoč tudi rentgenski posnetki hrbtenice, s katerimi izključimo druge patologije.
Če obstaja sum na druge vzroke bolečin v hrbtu, lahko zdravnik pacienta napoti na dodatne laboratorijske preiskave, kot so krvni testi za vnetne označevalce ali teste za določitev revmatoidnega faktorja.
Po analizi rezultatov pregleda in preiskav zdravnik postavi diagnozo spondilolize ter predlaga nadaljnje korake, ki lahko vključujejo fizioterapijo, zdravila ali druge možnosti zdravljenja, odvisno od resnosti stanja in individualnih potreb.
Kakšne možnosti zdravljenja poznamo
Zdravljenje spondilolize se razlikuje glede na resnost stanja in individualne potrebe pacienta. Proces zahteva individualni pristop in lahko vključuje kombinacijo konzervativnih terapij, farmakoloških intervencij in po potrebi tudi operacijo.
Večina primerov se dobro odzove na konzervativno zdravljenje, med katerimi je v ospredju predvsem fizioterapija in nošenje opornic, ki pomagata pri razbremenitvi hrbtenice in zmanjšanju bolečine.
V poštev pride tudi zdravljenje z zdravili, katerih jemanje zahtevajo nekoliko več previdnosti, saj lahko nesteroidna protivnetna zdravila upočasnijo proces celjenja kosti.
Kirurški poseg pride v poštev le v primeru, ko konzervativne metode niso dovolj uspešne.
Pomembno je, da se zdravljenje prilagodi posameznim potrebam pacienta in da se za posameznika izbere najustreznejša možnost zdravljenja .
Kako rehabilitacija spondilolize poteka v kliniki Medicofit
V kliniki Medicofit izvajamo celostni pristop rehabilitacija spondilolize.
Fizioterapija predstavlja najpogostejšo metodo in lahko vključuje uporabo različnih tehnik in pristopov kot so terapevtske vaje, instrumentalna fizioterapija in prilagoditev določenih dejavnosti.
Prvi korak je temeljita ocena stanja bolnika s izkušenega fizioterapevta, ki vključuje fizični pregled, oceno simptomov ter funkcionalne omejitve. Na podlagi informacij se izdela individualiziran načrt rehabilitacije, ki je prilagojen potrebam in ciljem posameznika.
Fizioterapevti klinike Medicofit nudijo različne terapevtske tehnike in vaje za krepitev mišic hrbtenice, izboljšanje gibljivosti in stabilnosti ter zmanjšanje bolečine.
V sklopu gibalne terapije so v ospredju predvsem vaje za izboljšanje motorike, trening trebušnih mišic in dinamične vaje za stabilizacijo ledvenega dela.
Kot dodatek k terapiji uporabljamo tudi najsodobnejšo in najnovejšo instrumentalno opremo, ki pomaga k spodbuditvi krvnega obtoka, povečanju in proizvodnji kolagena in pospešitvi celjenja poškodovanega dela vretenc.
Faze rehabilitacije
V kliniki Medicofit rehabilitacijo spondilolize razdelimo v tri faze , kar omogoča postopen in sistematičen pristop k zdravljenju, ki upošteva specifične potrebe posameznega bolnika in omogoča napredovanje terapije glede na stopnjo okrevanja in cilje rehabilitacije.
Faza I
V začetni fazi rehabilitacije se osredotočimo na obvladovanje bolečine, izboljšanje gibljivosti hrbtenice ter krepitev določenih mišičnih skupin. Terapevtski pristop vključuje uporabo metod za zmanjšanje bolečine, raztezne vaje za povečanje gibljivosti ter vaje za krepitev trupa, hrbta in trebušnih mišic.
Faza II
V drugi fazi rehabilitacije se osredotočamo na bolj dinamične vaje, ki vključujejo celotno telo. Te vaje veljajo za naprednejše in vključujejo več upora ter različne smeri gibanja.
Faza III – Vračanje v šport
Glavni cilj te faze je ponovna integracija posameznika nazaj v šport. Vključuje postopno povečevanje obremenitve za čim hitrejše vračanje k športu. V tem obdobju začnemo z izvedbo specifičnih vaj, ki poudarjajo zahteve določenih športnih aktivnosti.
Pomembno, da simptome spondilolize pravočasno prepoznamo , da se rehabilitacija lahko začne čim prej. Klinika Medicofit vam pri tem nudi strokovno podporo in celostno obravnavo, kar vam pomaga na poti do hitrejšega okrevanja.
VIRI:
Aoki, Y., Takahashi, H., Nakajima, A., Kubota, G., Watanabe, A., Nakajima, T., Eguchi, Y., Orita, S., Fukuchi, H., Yanagawa, N., Nakagawa, K. in Ohtori, S. (2020). Prevalence of lumbar spondylolysis and spondylolisthesis in patients with degenerative spinal disease. Scientific Reports, 10(1), 6739. https://doi.org/10.1038/s41598-020-63784-0
Gagnet, P., Kern, K., Andrews, K., Elgafy, H. in Ebraheim, N. (2018a). Spondylolysis and spondylolisthesis: A review of the literature. Journal of Orthopaedics, 15(2), 404–407. https://doi.org/10.1016/j.jor.2018.03.008
Gagnet, P., Kern, K., Andrews, K., Elgafy, H. in Ebraheim, N. (2018b). Spondylolysis and spondylolisthesis: A review of the literature. Journal of Orthopaedics, 15(2), 404–407. https://doi.org/10.1016/j.jor.2018.03.008
Garet, M., Reiman, M. P., Mathers, J. in Sylvain, J. (2013). Nonoperative treatment in lumbar spondylolysis and spondylolisthesis: a systematic review. Sports Health, 5(3), 225–232. https://doi.org/10.1177/1941738113480936
McNeely, M. L., Torrance, G. in Magee, D. J. (2003). A systematic review of physiotherapy for spondylolysis and spondylolisthesis. Manual Therapy, 8(2), 80–91. https://doi.org/10.1016/S1356-689X(02)00066-8
Mora-de Sambricio, A. in Garrido-Stratenwerth, E. (2014). Spondylolysis and spondylolisthesis in children and adolescents. Revista Española de Cirugía Ortopédica y Traumatología (English Edition), 58(6), 395–406. https://doi.org/10.1016/j.recote.2014.09.010
Selhorst, M., Allen, M., McHugh, R. in MacDonald, J. (2020). REHABILITATION CONSIDERATIONS FOR SPONDYLOLYSIS IN THE YOUTH ATHLETE. International Journal of Sports Physical Therapy, 15(2), 287–300.
Syrmou, E., Tsitsopoulos, P. P., Marinopoulos, D., Tsonidis, C., Anagnostopoulos, I. in Tsitsopoulos, P. D. (2010). Spondylolysis: a review and reappraisal. Hippokratia, 14(1), 17–21.
