Tako navaja NIJZ, kjer poudarjajo, da zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje omogočata hitro ozdravitev bakterijskih spolno prenosljivih okužb oziroma učinkovito obvladovanje virusnih spolno prenosljivih okužb. Od leta 2021 dalje je dostopnost do ustrezne zdravniške pomoči enostavnejša in hitrejša, saj je možno pregled v ambulanti za spolno prenosljive okužbe opraviti brez napotnice izbranega osebnega zdravnika. Še vedno pa je najpomembnejše preprečevanje spolno prenosljivih okužb – dosledno izogibanje tveganim spolnim odnosom in uporaba kondoma. Na voljo je tudi cepivo proti najpogostejši in rakotvorni spolno prenosljivi okužbi, humanemu virusu papiloma (HPV), ki je vključeno v nacionalni program cepljenja deklic in dečkov.
Od 20. do 27. novembra poteka kampanja Evropski teden testiranja na okužbe s HIV, z virusoma hepatitisa B ter C in na spolno prenosljive okužbe. Kampanja, ki poteka pod geslom »Testiraj. Zdravi. Prepreči.«, je namenjena osveščanju prebivalstva in zdravstvenega osebja o prednostih testiranja in zgodnjega zdravljenja omenjenih okužb. Pogostejše testiranje je posebej pomembno pri osebah z visokim tveganjem.
Kje se lahko testiramo?
Brezplačno zaupno testiranje na okužbo s HIV, z virusoma hepatitisa B in C je vedno na voljo pri izbranem osebnem zdravniku.
Anonimno brezplačno testiranje na HIV in virusa hepatitisa B in C je dostopno tudi na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Samoplačniško testiranje na HIV, hepatitisa B in C ter na sifilis je dostopno na Zavodu RS za transfuzijsko medicino.
Za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, izvaja testiranje na HIV, virusa hepatitisa B in C ter testiranje na sifilis in gonorejo Društvo informacijski center Legebitra. Testiranja potekajo v Ljubljani, kot tudi v drugih krajih po Sloveniji.
Pregled in testiranje na spolno prenosljive okužbe se izvaja tudi v dermatoveneroloških ambulantah po Sloveniji in v ambulanti za spolno prenosljive okužbe na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Več informacij na naslednji povezavi.
Testiranje na okužbo s HIV lahko izvedete tudi sami, v domačem okolju. Testi za samotestiranje so na voljo v lekarnah. V primeru pozitivnega izvida pri samotestiranju je nujen potrditveni test, ki ga lahko opravite na Kliniki za infekcijske bolezni ali v nekaterih drugih institucijah.
Okužba s HIV
Prenaša se predvsem z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženimi osebami, ki niso zdravljene. Pravočasno testiranje na okužbo s HIV omogoča tudi bolj uspešno zdravljenje, obenem pa je ključno za preprečevanje nadaljnjih okužb. Osebe, ki se učinkovito zdravijo, ne morejo prenašati okužbe s HIV naprej na druge. Tveganje za okužbo s HIV je večje predvsem pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, pri osebah, ki si injicirajo droge, pri osebah s spolno prenosljivimi okužbami ter pri osebah, ki imajo številne spolne partnerje. Najpomembnejša preventiva pred okužbo s HIV je varno spolno vedenje, kot je npr. uporaba kondoma. Za osebe, ki si injicirajo droge, je pomembna uporaba sterilnega pribora za injiciranje. Okužbo s HIV lahko preprečimo z metodama PrEP (ang. Pre-Exposure Prophylaxis, zaščita z zdravili pred izpostavitvijo) in PEP (angl. Post-Exposure Prophylaxis; zaščita z zdravili po izpostavitvi), ki sta zelo učinkoviti preventivni metodi.
Okužba z virusom hepatitisa C
Prenaša se predvsem z okuženo krvjo. Pogosto se prenaša z menjavo pribora za injiciranje med injicirajočimi uživalci drog, pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju ali prebadanju kože ali sluznic (»piercing«), lahko tudi pri nezaščitenih spolnih odnosih, predvsem med moškimi, ki imajo odnose z moškimi. V državah z nizkimi zdravstvenimi standardi je okužba možna tudi pri medicinskih posegih, v Sloveniji pa testiranje na tovrstno okužbo svetujemo vsem, ki so prejeli kri ali krvne pripravke pred letom 1993. Cepiva proti hepatitisu C ni, obstaja pa učinkovito zdravljenje, ki omogoči odstranitev virusa hepatitisa C iz telesa. V Sloveniji so najbolj tvegana skupina za okužbo s hepatitisom C injicirajoči uživalci drog.
Okužba z virusom hepatitisa B
V razvitem svetu se najpogosteje prenaša pri nezaščitenih spolnih odnosih z okuženo osebo ali s souporabo okuženih igel in brizg pri injiciranju drog, lahko pa tudi pri neprofesionalno izvedenem tetoviranju in »piercingu« ali med člani skupnega gospodinjstva pri souporabi predmetov za osebno higieno. Možen je tudi prenos z okužene matere na plod oziroma novorojenca. V Sloveniji je od leta 1998 cepljenje proti hepatitisu B vključeno v nacionalni program cepljenja otrok, ki se je sprva izvajalo pred vstopom v šolo, od leta 2020 dalje pa se je priključilo ostalim obveznim cepljenjem v prvem letu starosti. Cepivo daje dolgotrajno zaščito, ki je najverjetneje doživljenjska. Cepljenje priporočamo tudi osebam, ki imajo višje tveganje za okužbo z virusom hepatitisa B.
