Študije kažejo, da ljudje pogosto spijo bolje, kadar ležijo ob svojem intimnem partnerju – vendar obstaja pomemben pogoj: med njima mora obstajati povezanost. “Spanje s partnerjem lahko poveča fizično in čustveno varnost,” je za New York Post pojasnil dr. Thomas Michael Kilkenny, direktor Inštituta za medicino spanja v bolnišnici Northwell Staten Island. “Bolj, ko sta partnerja čustveno povezana, bolj se uskladi tudi njun spanec,” je dodal. Pojasnil je tri ključne koristi skupnega spanja s partnerjem.
Daljši spanec
“Študije, ki so spremljale delovanje možganov med spanjem, so pokazale, da ljudje, ki spijo s partnerjem, v povprečju spijo dlje,” pravi Kilkenny. “Ti posamezniki so se prav tako zbujali bolj sproščeni.”
Medsebojni telesni stik, kot so spolnost, crkljanje ali držanje za roke, spodbuja sproščanje oksitocina – tako imenovanega “hormona ljubezni”, ki pomaga pri sprostitvi, zmanjšuje stres in vzbuja občutek varnosti. Vpliv oksitocina morda pomaga partnerjema tudi hitreje zaspati, kar lahko prispeva k daljšemu spancu. Prav tako lahko vpliva na fazo REM spanja, ki je ključna za uravnavanje čustev, konsolidacijo spomina, razvoj možganov in sanjanje. Raziskave namreč kažejo, da imajo ljudje, ki spijo s partnerjem – četudi ne v isti postelji, ampak zgolj v isti sobi – manj prekinitev REM spanja kot tisti, ki spijo sami.
Boljša kakovost spanja
Pari, ki si delijo posteljo, pogosto uskladijo svoje spalne cikle, kar lahko vodi v boljšo kakovost spanca. Kilkenny ta pojav primerja s t. i. “Huygensovo sinhronizacijo” – fizikalnim pojavom, pri katerem nihala dveh ur, ki sta postavljeni blizu skupaj, s časom začneta nihati usklajeno.
Vendar pa se to usklajevanje spanja zgodi le v odnosih, kjer sta prisotna čustvena bližina in stabilnost. “Ljudje, ki so spali v isti postelji, vendar niso bili socialno ali čustveno povezani, niso kazali nobenih znakov usklajevanja spanja,” pojasnjuje Kilkenny.
Globlja povezanost
Ne le, da se pogosto uskladijo spalni ritmi partnerjev, raziskave kažejo, da se lahko sinhronizira tudi njun srčni utrip. “Podatki kažejo, da se srčni ritmi oseb, ki spijo skupaj, s časom prilagodijo drug drugemu,” pravi Kilkenny. “Ta pojav se povezuje z zmanjšanjem stresnih odzivov na nevrološki ravni.”
Gre za dvosmeren proces – nobeden od partnerjev nima večje moči vpliva. “Srca partnerjev med spanjem dobesedno ‘govorijo’ drug z drugim, saj srčni utrip enega deluje kot zunanji dražljaj za drugega,” razlaga Kilkenny. Ta proces se nadaljuje, dokler se njuna srčna utripa ne uskladita.
