Šolska prehrana je eden od večjih uspehov slovenskega javnega zdravja. Vsak dan več sto tisoč otrok prejme topel, hranilen obrok, ki ni le del šolskega urnika – temveč del vzgoje za zdravo in odgovorno življenje.
Toda ko otroci stopijo iz šole, se znajdejo v svetu, kjer jih oglaševanje spodbuja k popolnoma drugačnim izbiram – hitro hrano, sladke pijače in bleščeče embalaže. Vprašanje se postavlja samo: kako naj šolski sistem uči zdrave navade, če jih okolje hkrati ruši?
Šolska prehrana – veliko več kot obrok med poukom
Slovenija ima enega najbolje urejenih sistemov šolske prehrane v Evropi. V zadnjih letih so šole, podprte z novimi smernicami NIJZ, naredile pomembne korake k bolj uravnoteženim in trajnostnim jedilnikom.
V ospredje prihaja lokalna in sezonska hrana, zmanjšanje količine mesa ter več stročnic, zelenjave in polnovrednih žit. Gre za spremembo, ki ne vpliva le na zdravje otrok, temveč tudi na okolje in lokalno gospodarstvo – spodbuja slovenske pridelovalce, zmanjšuje ogljični odtis in krepi prehransko varnost. Na NIJZ poudarjajo, da so šolski obroki tudi del izobraževalnega procesa.
“Zdrave navade se ne razvijejo čez noč, temveč so rezultat sistematičnega učenja in izkušenj, ki se začnejo doma ter nadaljujejo v vrtcu in šoli,” poudarja Maja Škrlj, dietetičarka z NIJZ in dodaja: “Šolski obroki niso le hrana – so učni proces, ki oblikuje odnos do hrane, trajnost in spoštovanje do okolja.”
Oglaševanje nezdrave hrane ni dopustno
Zunaj šol otroci in mladostniki živijo v drugačni realnosti – obdani z oglasi, ki poveličujejo hitro, mastno in sladko.
Ob letošnjem svetovnem dnevu hrane sta Umanotera in Zveza potrošnikov Slovenije na strokovnem posvetu opozorili na nevarno neravnovesje: v javnem prostoru in medijih prevladuje oglaševanje hrane, ki škoduje zdravju ljudi in okolja. Po podatkih raziskovalcev taka prehrana povzroča milijardne družbene stroške – od bolezni srca, debelosti in sladkorne bolezni do vplivov na okolje.
Dr. Renata Karba iz Umanotere opozarja: “Proizvodnja, trženje in oglaševanje nezdrave hrane niso v javnem interesu. Pravica do svobodne gospodarske pobude ne more stati nad pravico do zdravja in zdravega življenjskega okolja.“
Potrebujemo zakonsko ureditev, ne le dobre namene
V Sloveniji obstajajo samoregulativni kodeksi, a ti temeljijo na prostovoljnosti podjetij. Kot poudarjajo v Slovenski oglaševalski zbornici, oglaševalsko razsodišče nima izvršilne moči – lahko le ‘priporoča spremembe’. Medtem pa oglasi za hitro hrano in sladke pijače ostajajo prisotni v okolju, ki ga otroci najpogosteje spremljajo: na družbenih omrežjih, v bližini šol, na avtobusih in v športnih dvoranah.
Dopuščanje proizvodnje, trženja in oglaševanja škodljive hrane, ki jo izvajajo trgovci in živilskopredelovalna podjetja, po trditvah Umanotere krši tudi v ustavi zapisano dolžnost države, da skrbi za zdravje svojih prebivalcev in jim zagotavlja zdravo življenjsko okolje.
“Nekateri bodo rekli, da se ne sme posegati v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude. Pri tem pa spregledajo, da ta pravica ni absolutna in da ustava izrecno nalaga, da se gospodarske dejavnosti ne smejo izvajati v nasprotju z javno koristjo. Proizvodnja, trženje in oglaševanje nezdrave hrane zagotovo niso v javnem interesu. Zdravstvene posledice nezdrave prehrane v Sloveniji letno povzročijo skoraj 5 milijard dolarjev družbenih stroškov, ki pristanejo na ramenih celotne družbe in ženejo naš zdravstveni sistem na rob kolapsa.“
poudarja dr. Renata Karba iz Umanotere
Tuje države že dokazujejo, da je mogoče drugače. V Londonu so leta 2019 z javnega prevoza odstranili oglase za nezdravo hrano – s tem bi britanski zdravstveni sistem lahko prihranil več kot 200 milijonov funtov. Na Nizozemskem so nekatera mesta prepovedala oglaševanje industrijsko pridelanega mesa, v Grenoblu in Bristolu pa uvajajo javne prostore brez oglasov.
Zdravo prehransko okolje – skupna odgovornost
Šolska prehrana otrokom vsak dan sporoča, kaj pomeni odgovorno, lokalno in uravnoteženo prehranjevanje. Oglaševanje pa pogosto pošilja ravno nasprotna sporočila. Če želimo, da bodo otroci razumeli pomen zdravih izbir, potrebujemo skladnost med tem, kar učimo v šolah, in tem, kar vidimo na ulici in spletu.
To pomeni:
- jasne zakonske omejitve oglaševanja škodljive hrane,
- odgovorno rabo javnih sredstev (brez subvencij za promocijo mesa in mleka na račun sadja in zelenjave),
- ter dosledno izvajanje prehranskih smernic v vseh javnih institucijah – od šol do državnih dogodkov.
Hrana, ki jo promoviramo danes, oblikuje zdravje družbe jutri
Slovenija ima priložnost, da postane zgled – država, ki povezuje prehransko politiko, zdravje in okolje.
Če otrokom v šoli ponujamo zdrave obroke, moramo tudi kot družba ustvariti prostor, kjer bo zdrava izbira najlažja izbira.
V nasprotnem primeru bodo vsi napori šol, staršev in zdravnikov zaman preglasili oglasi, ki dajejo lažne obljube.
Viri:
– NIJZ, Šolska prehrana – več kot le obrok med poukom. Dostopno na: https://nijz.si/zivljenjski-slog/prehrana/solska-prehrana-vec-kot-le-obrok-med-poukom/. Zadnji dostop: Oktober 2025
– Posnetek dogodka Oglaševanje na žaru, dostopno na: https://www.facebook.com/watch/live/?ref=watch_permalink&v=1242607207907365
– Umanotera
– Zveza potrošnikov Slovenije
– EAT-Lancet Commission
