Tako pravi specialistka ginekologije in porodništva dr. Vesna Šalamun, dr. med., predstojnica Službe za medicinske dejavnosti skupnega pomena na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana, ki pove, da se miomi začnejo pojavljati po 30. letu starosti, vrh pa dosežejo v perimenopavzalnem obdobju; v starosti 50 – 55 let jih ima kar 60 – 70 odstotkov žensk.
“Miomi nastanejo z razmnoževanjem posamezne gladkomišična celice maternice, kar vodi v nastanek novotvorbe oziroma tumorja. Natančen vzrok za njihov nastanek ni popolnoma znan, na njihovo rast pa vplivata predvsem hormona estrogen in progesteron ter lokalni rastni dejavniki. Dodatno se pojavljajo znotraj družin, kar nakazuje tudi na genetske vzroke nastanka. Pogosteje se pojavljajo pri Afroameričankah,“ pojasni sogovornica.
Povzročajo slabokrvnost in lahko pritiskajo na sosednje organe
Dr. Vesna Šalamun pojasni, da je diagnostika miomov dokaj enostavna: ugotavljajo jih z ginekološkim pregledom in vaginalno ultrazvočno preiskavo, ki je v vsaki ginekološki ambulanti. Čeprav gre za najpogostejše benigne tumorje maternice, v večini primerov (pri več kot polovici) ne povzročajo težav. Če pa povzročajo težave, pa so simptomi odvisni od lokacije in velikosti mioma.
“Če so miomi znotraj maternične votline, lahko povzročajo čezmerne menstrualne krvavitve, vmesne krvavitve, neplodnost in splave. Miomi zunaj maternice običajno ne povzročajo težav, dokler se ne povečajo. Če so miomi veliki in se nahajajo v sprednjem delu maternice, lahko pritiskajo na mehur in povzročajo pogosto uriniranje. Miomi v zadnji steni maternice lahko pritiskajo na debelo črevo in povzročajo zaprtje. Poleg tega lahko vsi miomi povzročajo bolečine in občutek pritiska v mali medenici,” razloži ginekologinja.
Na miome pomislimo predvsem tedaj, ko imajo ženske močne in boleče menstrualne krvavitve, kar jim povzroča slabokrvnost. Med znake slabokrvnosti sodijo utrujenost, hitra zadihanost, zaspanost. Če so miomi veliki, lahko pritiskajo na sosednje organe, denimo na mehur in črevo ali pa jih lahko bolnice zaradi velikosti tudi tipajo v predelu male medenice.
Dr. Vesna Šalamun, dr. med., predstojnica Službe za medicinske dejavnosti skupnega pomena na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana
Zdravi se jih le, če povzročajo težave
Zdravljenje miomov je odvisno od težav, velikosti in lokacije miomov ter starosti ženske. “Lahko jih samo spremljamo, jih zdravimo z zdravili ali operativno odstranimo. Bolnicam, ki ne želijo zanositi lahko ponudimo različna zdravila, denimo kontracepcijske tablete, ki zmanjšujejo menstrualno krvavitev. Dodatno imamo v Sloveniji na voljo tudi nova zdravila, ki so namenjena zdravljenju prav miomov, saj zaustavljajo njihovo rast ter preprečujejo močne menstrualne krvavitve. Operacije izvajamo z minimalno invazivnimi kirurškimi metodami – histeroskopijo in laparoskopijo. Histeroskopijo izvajamo skozi nožnico pri manjših miomih, ki gledajo v maternično votlino. Z laparoskopijo pa odstranjujemo miome iz maternice. V primerih, ko miomi povzročajo hude težave in se ne odzivajo na zdravljenje z zdravili, bolnica pa je v obdobju, ko je zaključila z načrtovanjem otrok, lahko maternico tudi odstranimo,” pojasni dr. Vesna Šalamun. Doda, da vsem bolnicam pojasnijo, da je maternica organ, ki ga potrebuje ženska za nosečnost in rojstvo otroka in na srečo ne sodeluje v izdelavi ženskih hormonov, ki pa so izjemno pomembni za njeno počutje. “Zato se potrudimo, da ženski v rodni dobi ob odstranitvi maternice ne odstranimo tudi jajčnikov, katerih pomembna vloga je proizvodnja ženskih hormonov. Ker odstranjujemo maternice bolnicam, ki imajo velike težave, so nam na kontrolnih pregledih večinoma hvaležne, saj po operaciji zaživijo novo življenje brez močnih krvavitev ali bolečin,” sklene.
Vsi miomi so praviloma benigni, v izjemno majhnem deležu pa se spremenijo v sarkome, ki je maligna oblika. S katerokoli preiskavo je izjemno težko ločevati miome od sarkomov, zato se dokončna diagnoza lahko postavi šele po operaciji.
Dr. Vesna Šalamun, dr. med., predstojnica Službe za medicinske dejavnosti skupnega pomena na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana
