Prepoln dan zaključujem na kavču ob vsakodnevnem prebiranju novic na znanem portalu. Na hitro z očesom in desnim palcem podrsam še po družabnem omrežju. Že tako kratek prosti čas mi še dodatno skrajšajo reklame. Tokrat naletim na oglas zobozdravstvene ordinacije. Zanima me in me hkrati odbija. Kliknem povezavo in že se mi odpirajo vsebine informativne narave, ki vabijo k prebiranju. Gledam slike prej in potem, ki tako očitno prikazujejo razlike in pomlajevalni učinek z velikim nasmehom. Preveč umetno, si mislim! Resne vsebine, pomešane z bleščečo obljubo reklame.
Nisem še povsem odločen, ali me to moti zato, ker je neprimerno ali preprosto nisem predelal dejstva, da je kolega pač bolj spreten v marketingu, sam pa se nespretno oklepam ideje o etičnem nerazkazovanju svojih dosežkov.
Kaj je sploh dovoljeno, kaj je za današnjo družbo »bolj normalno«? Po eni strani je razumljivo, kolega ima odgovorno zasebno prakso in se mora bolj promovirati, sicer v svetu reklam ne pride do izraza. Misel na prodajanje mi kvari razpoloženje, zato pustim telefon ob strani in se posvetim zadnjim nerešenim protetičnim načrtom, ki mi ne dajo spati. Most, delna proteza … mogoče vsadki? Kaj si v resnici želi moj pacient? Hitro rešitev, malo časovnega angažmaja in seveda poceni in dosmrtno kakovost. Ali je to sploh mogoče, mu to sploh smem obljubiti? Zakaj bi nosil to odgovornost samo jaz in ne tudi on?
Tržna kultura, ki spreminja zobozdravnika v trgovca
Ortopan na ekranu, ki ga analiziram mi ne pove vsega … in spet se prekinem. Pogledam urnik za jutrišnji dan in v tistem trenutku mi telefon javi novo objavo na Instagramu. Nova zobozdravstvena ordinacija v lasti kolegice, ki je pet let mlajša in na začetku strokovne poti. Ponuja celostne rešitve z dosmrtno garancijo in odgovore na vse težave pacientov. Implantologija, estetsko zobozdravstvo, luske, nevidni aparati, polnila in beljenje so del stalnega menija. In ko se že zagrejem in želim razumeti ponudbo, ki se tako bliskovito bohoti po digitalnih medijih, se zgrozim z zavedanjem, da se tudi v zobozdravstvu razvija tržna kultura tekmovalnega medijskega komuniciranja, ki spreminja zobozdravnika v trgovca in pacienta v klasičnega potrošnika.
Pa kaj, si mislim, saj bi bil že čas, da se zdravstvo in zobozdravstvo vključita v tržno tekmo! Zakaj bi moral 15-letnik poslušati samo reklame o mobitelih, avtomobilih in o vseh znamkah, ki jih mora nositi v javnosti. Ve tudi vse o zdravi prehrani in proteinih, ki jih mora zaužiti po fitnesu. Po drugi strani pa verjetno nikoli ne razmišlja o rednih pregledih pri zobozdravniku in o vplivu kajenja na njegova obzobna tkiva. Šele z resno zdravstveno težavo obišče zobozdravnika in se sprašuje, kdo je ta zamorjena oseba v belem, ki mu bo mastno zaračunala tisto … tisto, kar pač zobarji počnejo, povzročajo bolečino in so povrhu še neprijazni. Potisnem mračne misli v stran in se vprašam, kdo sploh sem, da obsojam pacientove prioritete in postavljam ustno zdravje pred zunanji videz in število sledilcev na Twitterju?
Kaj pacienti želijo in kaj potrebujejo?
Je mogoče res ključ do osvojitve pacientovih src in njihovih denarnic ta, da smo zobozdravniki vedno nasmejani, prijazni, ustrežljivi, poznamo vse odgovore, ponujamo poceni in hitre rešitve za vse tipe pacientov? Zakaj pa ne? Kdo nam bo zameril? Kdo zna odgovoriti na večno vprašanje: kaj pacienti sploh želijo in kaj DEJANSKO potrebujejo, kaj je današnja »nova normalnost«? Potrebujejo podjetnika, ki jih vabi v ordinacijo z avtobusi, ponuja poleg poceni novega zobovja še luksuzno namestitev? Mogoče pa zobozdravnika, ki pacientom postreže z moralizirajočimi besedami o škodljivostih kajenja in slabe ustne higiene, ki vodi v gotovo izgubo zob, in straši s totalno protezo?
Kot zobozdravnika z občutkom za moralno-etične dileme me čas, v katerem se nahajamo, premetava iz ene razpoloženjske skrajnosti v drugo in nazaj. Obstajal je čas, ko je bila reklama v zdravstvu prepovedana, kasneje zaničevana, dandanes nujna v obliki izobraževalnih vsebin in mogoče že jutri »normalna« kot nujni in družbeno sprejeti del agresivnega marketinga.
Ohranjanje temeljnih vrednot
Zobozdravniki se medijsko prebujamo in si priznavamo, da je promocija našega dela in informiranje javnosti potrebna in zaželena, a se moramo ob tem vprašati o STRATEGIJI IN VIZIJI. Kaj si v resnici želimo, kaj sporočamo našim pacientom? Si želimo informirane paciente , ki odgovorno skrbijo za svoje zdravje ali plehke potrošnike, ki želijo imeti le prijetno in lepo zobozdravstveno (uporabniško) izkušnjo po najnovejših instagram trendih? Si res želimo odnose prodajalec – potrošnik ali se vseeno lahko strinjamo, da moramo v zdravstvu in zobozdravstvu ohraniti temeljne vrednote, ki temeljijo na zaupanju, poštenosti, spoštovanju, ter nedotakljivosti človeškega zdravja? Na nas VSEH (strokovnjakih in pacientih) je, da določimo meje moralno-etičnega. Pomembno bo prepoznati katere zdravstvene vsebine informirajo javnost in katere jo zavajajo in nas spreminjajo v slepe in površinske potrošnike.
Prepustimo reklame za druge, manj resne nakupe! Zdravja in ustnega zdravja se ne da poceni prodati, celo zelo drago ga je kupovati, to pa zato, ker ga je najlažje in najceneje ohraniti in vzdrževati!
