Prenizek ali previsok energijski vnos v obdobju mladostništva lahko vplivata na rast in razvoj ter dolgoročne posledice na zdravje. Previsok energijski vnos lahko vodi do debelosti, ki se pogosto preslika naprej tudi v odraslo dobo, in je globalno razširjen problem. Nezadosten prehranski vnos pa lahko vpliva na zdravstvene in razvojne težave, kot so zakasnjena rast in puberteta, nepravilno delovanje žlez z notranjim izločanjem …
Prehranske navade slovenskih mladostnikov
V sklopu nacionalne raziskave ARTOS (Analiza razvojnih trendov otrok v Sloveniji), opravljene v letu 2014, so raziskovalci na reprezentativnem vzorcu dijakov prvih letnikov izvedli analizo energijskega in hranilnega vnosa mladostnikov (s 24-urnim priklicem jedilnika preteklega dne), njihove telesne dejavnosti (z vprašalnikom SHAPES) in antropometričnih lastnostih (telesne mase in višine). Pridobljene podatke so primerjali z nacionalnimi referenčnimi vrednostmi za energijski vnos ter vnos hranil glede na spol, starost in telesno dejavnost mladostnikov.
Po podatkih raziskave 75 odstotkov mladostnikov dosega nacionalna priporočila za vnos ogljikovih hidratov in beljakovin, 44 odstotkov za vnos maščob in 10 odstotkov za vnos energije. Rezultati so pokazali tudi, da so slovenski fantje dnevno vnesli več beljakovin kot dekleta, pri preostalih hranilih pa ni bilo razlik v vnosu med spoloma.
Malo mladostnikov zadošča potrebe po energiji
Mladostnike so v raziskavi razporedili v 3 različne skupine glede na telesno dejavnost: zelo, srednje in manj telesno dejavne. Po pričakovanjih, je bil vnos energije in vseh makrohranil značilno višji pri telesno zelo dejavnih fantih v primerjavi s telesno manj in srednje dejavnimi fanti. Med različno telesno dejavnimi dekleti pa razlik v vnosu energije in hranil ni bilo.
“V okviru raziskave je bil prikazan dokaj nizek odstotek mladostnikov, ki so zadostili potrebam po energiji. Te rezultate si moramo po besedah raziskovalcev razlagati previdno, opozarjajo na portalu Prehrana.si, saj ima metoda, s katero so ocenjevali vnos energije (24-priklic jedilnika preteklega dne), nekaj omejitev, hkrati pa obstaja možnost, da so mladostniki poročali o nerealnih, nižjih vrednostih vnosa,”
opozarjajo avtorji raziskave.
Rastoče mladostnike moramo spodbujati, da zadostijo energijskim in hranilnim potrebam glede na spol in njihovo telesno dejavnost ter da posegajo po kvalitetnih živilih v ustreznem razmerju beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob.
Kako do ustreznega znanja?
Ena izmed rešitev je prenos ustreznega znanja o pravilnem prehranjevanju glede na stopnjo telesne aktivnosti prek različnih izobraževalnih dejavnosti v šolah ali športnih društvih. V to bi bilo dobro vključiti tudi starše in trenerje, saj lahko precej vplivajo na prehranjevalne navade mladostnikov.
Zelo problematično je tudi uživanje energijskih pijač med otroki in mladostniki. To je povezano z vrsto zdravstvenih težav in tveganih vedenj, zaskrbljujoče pa je, da te vrste pijač osnovnošolcem ponujajo tudi starši, misleč, da gre za brezalkoholno pijačo.
Preberite tudi: ali mladostnikom kofein škoduje?
