Slovenija: Vsako leto za rakom dojke zboli približno 1.500 žensk

Rak dojke je v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. “Med vsemi je bil z 21 % pri ženskah v Sloveniji v letu 2020 najpogostejši rak, saj je bilo tega leta na novo odkritih kar 1448 primerov. Istega leta je bilo pri nas potrjenih tudi 11 novih primerov raka dojke pri moških,” pišejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ameriške raziskave kažejo, da ima oziroma bo vsaj ena od osmih žensk čez lužo zbolela za rakom dojke. “Leta 2023 naj bi po ocenah za omenjeno boleznijo v Ameriki zbolelo 297.790 žensk in 2.800 moških.“

Po podatkih ameriškega društva za boj proti raku (American Cancer Society) je rak dojke drugi vodilni vzrok smrti zaradi raka pri ženskah – na prvem mestu je pljučni rak. “Možnost, da bo ženska umrla zaradi raka dojke, je približno 1 proti 40, oziroma 2,5 %. Stopnja umrljivosti se od leta 1989 vztrajno zmanjšuje, do leta 2021 pa se je zmanjšala za kar 42 %.“

Zakaj je odkrivanje raka dojk tako zelo pomembno, za Rak dojk in jaz,slovensko spletno platformo za ozaveščanje žensk o raku dojk, razlaga doc. dr. Erika Matos, internistka onkologije na Onkološkem inštitutu: “Vzroka za razvoj bolezni pri večini bolnic ne poznamo. Zdrav način življenja je tisto, kar vsaka ženska lahko sama naredi za zmanjšanje tveganja. Kljub vsemu pa pojava bolezni največkrat ne moremo preprečiti, in v tem primeru je pomembno, da je bolezen odkrita v čim bolj zgodnjem stadiju.”

Strokovnjakinja nadaljuje, da je manjši obseg bolezni povezan z manjšim obsegom in manj agresivnim zdravljenjem ter boljšim izhodom. “Pomembno je, da se ženske odzovejo vabilu Dore, da se samopregledujejo in ob vsakem sumu na nepravilnost v dojki čim prej obiščejo zdravnika. Spodbudno je dejstvo, da pravočasno in ustrezno zdravljenje večini bolnic z zgodnjim rakom dojk omogoča ozdravitev.“

Te skupine so najbolj podvržene obolenju

“Dejavniki tveganja za razvoj raka dojk pri ženskah so zgodnji nastop prve menstruacije, pozna menopavza, starost več kot 30 ob prvem porodu, odsotnost poroda, majhno število otrok ter opustitev dojenja in uporaba hormonov (tako oralna kontracepcija kot tudi hormonsko zdravljenje),” opozarja NIJZ in nadaljuje, da k razvoju bolezni pripomorejo tudi prekomerno pitje alkohola, debelost, ionizirajoče sevanje, mamografska nepreglednost in dednost.

Rak dojk običajno nastane bodisi  v mlečnih žlezah ali v kanalih, po katerih mleko teče v bradavice. Rakave celice lahko potujejo tudi v druge dele telesa. Tako obliko raka imenujemo metastatski oziroma razširjeni rak. Ta se lahko razraste in se razširi tudi v bezgavke ali pa ga kri prenese v druge organe. Lahko napade tudi tkiva okoli dojk, na primer kožo ali steno prsnega koša.

Tako kot vse oblike raka tudi raka dojk sestavljajo spremenjene celice, ki v telesu nenadzorovano rastejo. Obstajajo različne vrste raka dojk, ki se tudi različno širijo. Nekatere vrste se iz dojk razširijo v nekaj letih, druge pa rastejo bistveno hitreje.

Prepoznavanje simptomov omogoča pravočasno diagnozo

Pravočasno zaznane spremembe dojk pomenijo več možnosti za uspešno zdravljenje. Z zgodnjim odkrivanjem sprememb na dojkah se povečata ozdravljivost in stopnja preživetja. Če raka dojk odkrijemo v zgodnji fazi razvoja, je možnost za ozdravitev velika. Največ lahko naredimo sami, z rednim pregledovanjem dojk. Dobro je vedeti, kako so običajno videti naše dojke, zato je priporočljivo, da si jih že od mladih let redno mesečno pretipamo (deseti dan po začetku menstruacije). Tako bomo dobile občutek za ‘normalno’ dojko in bomo hitreje lahko opazile morebitne spremembe:

• izcedek,
• trdoto dojke,
• velikost,
• vdrto ali izbočeno oziroma spremenjeno bradavico.

Dr. Simona Borštnar, onkologinja z Onkološkega inštituta, je za Rak dojk in jaz povedala, da “mlajšim od 50 let svetujem predvsem redno samopregledovanje dojk in ob spremembah, ki se jim zdijo nove in jih motijo, pregled pri osebnem zdravniku, ginekologu ali v centru za bolezni dojk, kjer jih bodo napotili na ustrezno preiskavo: pred 35. letom starosti na ultrazvok, po 35. leti pa na mamografijo, pri vsaki tipni zatrdlini na tanko igelno biopsijo, ki jo naredijo pod vodstvom ultrazvoka.“

Seznam ambulant za bolezni dojk

Kako poteka pregled dojk?

Spletna platforma Rak dojk in jaz svetuje, da se na pregledu osebnem zdravniku ali ginekologu iskreno zaupate. Med kliničnim pregledom dojk lahko zdravnik začuti morebitne zatrdline ali druge spremembe. Otipal bo obe dojki, drugo za drugo, prav tako pa bo preveril tudi pod pazduho in ključnico. Zdravnik dojke nato tudi vizualno pregleda zaradi morebitnih sprememb kože ali karkoli nenavadnega. Lahko vam rahlo stisne bradavice, da vidi, ali izteče kakšna tekočina. V kolikor bo opazil sumljive spremembe, vam bo svetoval še druge preiskave.

Kako povedati bližnjim, da sem zbolela za rakom?

“Spomnim se, kot bi bilo včeraj. Bil je šok. Še isti večer so me obiskali. Besed ni bilo veliko, bile so solze in objem, in to je bilo vse, kar sem takrat potrebovala,” piše Mojca Buh, ki so ji kot 24-letnici tri mesece po rojstvu prve hčerke povedali, da je zbolela za rakom. “Mož je nekako slutil, kaj se dogaja, in ko sva izvedela za diagnozo, mi je samo rekel: ‘Bova zmogla.’ Spomnim se pa tudi brata. Mislim, da je bilo zanj zelo težko, ker je rabil kar 2 dni, da mi je poslal SMS, in mislim, da bom ta SMS hranila kar do konca življenja, ker me še vedno spravi v solze.“

Če ste ta trenutek v dilemi, kdaj povedati za diagnozo, svetujemo, da to storite čim prej. “Z odlašanjem samo povečujemo verjetnost, da bodo naši najbližji sami ugotovili, da je nekaj narobe, kar lahko povzroči še dodatno stisko in zaskrbljenost zaradi ugibanja,” svetuje spletni vodič za informirano soočanje z rakom dojk. “Na pogovor se skrbno pripravimo in novico (otroku) povemo čim bolj preprosto in razumljivo. Uporabimo tudi besedo rak, da se bo našemu sogovorcu zdela manj strašljiva. Ne tajimo diagnoze raka in bližnjo osebo informiramo o bolezni.“

Življenje z rakom dojke

Rak dojk je bolezen, ki močno vpliva na vaše življenje in življenje vaših bližnjih. Ena najpogostejših duševnih motenj pri bolnikih z rakom je depresija, ki vpliva tako na telesno kot tudi na psihično počutje. “Posledice depresije se kažejo v motnjah razpoloženja, mišljenja in različnih telesnih simptomov ter nenazadnje tudi v slabši kakovosti življenja bolnika,” piše spletni vodič Rak dojk in jaz. “Zelo pomembno je, da jo pravočasno prepoznamo in da jo čim prej začnemo zdraviti, saj to povečuje uspešnost zdravljenja.”

Številne bolnice se odločijo za vključitev v podporne skupine, ki so lahko med spopadanjem z boleznijo v veliko pomoč. Med njimi so predvsem združenja bolnikov. Tam na enem mestu najdete tako zanesljive strokovne informacije o raku dojk kot tudi zelo praktične nasvete o spopadanju z boleznijo in številne podporne programe.

Kako zdravimo raka dojk?

Zdravljenje raka dojk v grobem poteka na dva načina. Poznamo lokalno in sistemsko zdravljenje. Lokalno zdravljenje deluje na mestu tumorja in/ali prizadetih bezgavk, ne da bi učinkovalo na preostanek telesa. Vključuje operacijo in obsevanje. Sistemsko zdravljenje vključuje hormonsko zdravljenje, kemoterapijo, tarčno zdravljenje in imunoterapijo.

Več o zdravljenju raka dojk si lahko preberete tukaj.

Rehabilitacija po operaciji

“Fizioterapija je del multidisciplinarnega zdravljenja bolnice po operaciji raka dojk in omogoča, da se bolnici po operaciji čim prej povrne funkcija na operiranem predelu in obenem izboljšajo psihofizične sposobnosti ter kakovost življenja,” pišejo na spletni strani Rak dojk in jaz. “Operacija dojk lahko povzroči zmanjšano gibljivost ramenskega obroča, bolečino, vlek brazgotine, preobčutljivost, mravljinčenje in slabši občutek za dotik kože v predelu pazduhe in na nadlahti, spremenjeno držo telesa in oteklino nadlahti ali zgornje okončine (limfedem).” Limfedem zdravi fiziater ali fizioterapevt. Terapevtski program je prilagojen stanju bolnice, običajno pa je zmes asistirane vaje in vaje za povečevanje mišične moči.

Rehabilitacija v okviru fizioterapije po operaciji raka dojk poteka na tri načine, odvisno od vrste opravljenega posega:

• Po odstranitvi tumorja ali dela dojke lahko bolnice brez omejitev že prvi dan po operaciji dvignejo roko nad glavo, uredijo sebe, svojo okolico in normalno opravljajo vse dejavnosti.
• Po odstranitvi celotne dojke, odstranitvi dela ali celotne dojke z varovalno bezgavko, odstranitvi dela ali celotne dojke s pazdušnimi bezgavkami lahko bolnice uporabljajo zgornjo okončino za vse dnevne dejavnosti, kot so lažja gospodinjska dela, osebna higiena in sprehodi v naravi. Ob odpustu iz bolnišnice dobijo vabilo na prvi kontrolni pregled kirurga in rehabilitacijo v fizioterapevtsko ambulanto Onkološkega inštituta Ljubljana.
• Odstranitev dojke in takojšnja rekonstrukcija s tkivnim razširjevalcem: Vse od operativnega posega lahko bolnice zgornjo okončino na strani posega dvignejo le do 90 stopinj (do višine ramen), da ne pride do premika vsadka. Drugih omejitev pri uporabi zgornje okončine ni. Da bi zmanjšale in preprečile bolečine, morajo bolnice jemati ustrezna zdravila, saj bolečina škoduje pri nadaljnjem zdravljenju. Razgibavanje zgornje okončine in rehabilitacija se izvaja v fizioterapevtski ambulanti Onkološkega inštituta Ljubljana, ko rekonstruktivni kirurg dovoli gibanje roke čez 90 stopinj.

Viri:

• Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). (2023). Rožnati oktober 2023 – Najboljši prijateljici: Potipaj po zdravju. Pridobljenoz https://nijz.si/obmocna-enota-kranj/roznati-oktober-2023-najboljsi-prijateljici-potipaj-po-zdravju Zadnji dostop, marec 2024
• Ameriško združenje za boj proti raku (n.d.). Kako pogost je rak dojk? Pridobljeno z https://www.cancer.org/cancer/types/breast-cancer/about/how-common-is-breast-cancer.html Zadnji dostop, marec 2024
• Društvo za boj proti raku dojk Slovenije (n.d.). Domov. Pridobljeno s https://rakdojk.si/ Zadnji dostop, marec 2024