Rak prostate je za nemelanomskim kožnim rakom najpogostejši rak pri moških, tako v Sloveniji kot tudi v razvitem zahodnem svetu. V letu 2020 je v Sloveniji za rakom prostate zbolelo 1465 moških, umrlo pa 460.
Rak prostate se razlikuje od ostalih rakov, saj napreduje zelo počasi – od nastanka bolezni do kliničnih znakov mine v povprečju 9-17 let, do pojava oddaljenih zasevkov pa nadaljnjih 5-7 let.
Rak prostate spada med bolezni z dobrim preživetjem; v obdobju med letoma 2016 in 2020 je pet let po diagnozi živelo 94 % moških z diagnosticiranim rakom prostate. Rak prostate se razlikuje od ostalih rakov, saj napreduje zelo počasi – od nastanka bolezni do kliničnih znakov mine v povprečju 9-17 let, do pojava oddaljenih zasevkov pa nadaljnjih 5-7 let, so zapisali na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Državnem programu obvladovanja raka ob movembru, mednarodnem mesecu za ozaveščanje o rakih pri moških, ki je vsako leto novembra.
Nova priporočila Sveta EU za presejalne programe, ki so bila sprejeta decembra lani, pozivajo države članice, da tudi za to vrsto raka preizkusijo učinkovitost organiziranega presejanja. Pri moških priporočila predlagajo testiranje na podlagi antigena (PSA), specifičnega za prostato, v kombinaciji z magnetno resonanco kot nadaljnjo preiskavo.
Trenutno več škode kot koristi
V Sloveniji trenutno poteka t. i. priložnostno, neorganizirano presejanje za raka prostate. O tem, da to moškim prinaša več škode kot koristi, smo na našem na Med.Over.net že opozarjal. Trenutno presejanje raka prostate namreč temelji le na višini vrednosti PSA v krvi, ki je lahko povišana zaradi različnih razlogov, pri vnetju prostate (prostatitis), pri bolnikih z velikimi prostatami; po ejakulaciji, digitorektalnem pregledu, vstavitvi urinskega katetra.
“Rak prostate je bistveno drugačen od večine drugih rakov, saj napreduje počasi, je pogosto neagresiven, ne ogroža življenja in ne zahteva zdravljenja, pač pa le spremljanje. S spremljanjem se izognemo težavam, ki jih lahko povzroči nepotrebno zdravljenje, ne da bi s tem vplivali na preživetje in kakovost življenja bolnika. Nekateri raki prostate pa so lahko agresivni, hitro napredujoči, vplivajo na kakovost življenja bolnikov in ogrožajo njihovo življenje. Ti potrebujejo zdravljenje. Glavni cilj presejalnega programa bo zato poiskati tiste moške, ki imajo agresivno obliko raka prostate. Poleg vrednosti PSA bo treba vključiti slikanje z magnetno resonanco za opredelitev takšnih rakov, kar zmanjša potrebo po biopsiji prostate za tretjino. Tako lahko izboljšamo razmerje med morebitno škodo in koristmi,” pojasnjuje onkologinja, mag. Janka Čarman, dr. med.
Z organiziranim presejanjem želijo zmanjšati umrljivost zaradi prekomerne diagnostike in zdravljenja neagresivnih tumorjev. Hkrati pa si želijo, da bosta diagnostika in zdravljenje ogrožujočih oblik pravočasna. Cilj organiziranega presejanja je zmanjšanje umrljivosti zaradi raka prostate, zmanjšanje prekomerne diagnostike in zdravljenja neagresivnih tumorjev ter pravočasna diagnostika in zdravljenje tistih rakov, ki ogrožajo življenje.
Glavni cilj presejalnega programa bo poiskati tiste moške, ki imajo agresivno obliko raka prostate.
Na inštitutu so skupaj z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana in fakulteto za matematiko in fiziko v Ljubljani že začeli pripravljati strokovne podlage za vzdržno izvajanje novega presejanja za raka prostate, podprto z dokazi, in sicer preko dveletnega ciljnega raziskovalnega projekta, ki ga je objavilo ministrstvo za zdravje. Državni program si je kot enega najpomembnejših ciljev zadal prav vzpostavitev in izvajanje tega presejanja.
Dejavniki tveganja za raka prostate
- Starost
Najpomembnejši dejavnik tveganjaza raka prostate je starost – s staranjem pojavnost raka prostate narašča. Dve tretjini moških, ki zbolijo za rakom prostate, je starejših od 65 let.
- Družinska obremenjenost
Pozitivna družinska anamneza raka prostate pri svojcih v prvem kolenu (oče ali brat) poveča tveganje, da se bo bolezen pojavila prej in imela tudi bolj agresiven potek bolezni.
- Rasa
Temnopolti imajo večje tveganje, da bodo zboleli prej in imeli bolj agresivno obliko bolezni.
- Genske mutacije
Prisotnost mutacije gena BRCA2 poveča tveganje za razvoj bolj agresivne oblike bolezni.
Bolezenski znaki za raka prostate
Rak prostate raste zelo počasi, zato so bolniki v začetni fazi bolezni praviloma brez simptomov in znakovoziroma so ti neznačilni. Pogosto so posledica spremljajočih stanj (npr. povečane prostate, okužbe sečil). Lahko se pojavijo težave pri odvajanju seča (povečana pogostnost odvajanj, šibkejši curek, potreba po hitri izpraznitvi sečnega mehurja), genitalna bolečina, motnje spolne funkcije.
Znaki napredovale bolezni, ko se rak prostate razširi v sosednje ali oddaljene organe, so lahko tudi bolečine v presredku, bolečine v kosteh, motnje pri odvajanju blata in izguba telesne teže.
