Tako navajajo na portalu Prehrana.si. Opozarjajo, da je pri nabiranju gob v naravi pomembno, da nabiramo le gobe, ki jih zelo dobro poznamo in jih ne moremo zamenjati z neužitnimi gobami.
Gobe so bogat vir kakovostnih beljakovin, prehranskih vlaknin, vitaminov (B1, B2, B3, folne kisline, če so bile med rastjo izpostavljene soncu tudi D), mineralov (kalcij, natrij, kalij, magnezij in železo) in imajo malo maščob. Vendar samo z gobami težko pokrijemo dnevne potrebe po beljakovinah. Smiselno jih je uporabljati kot dopolnilo drugim beljakovinskim jedem.
Vpliv na zdravje
Gobe imajo zelo visoko vsebnost vode (približno 90 odstotkov). Njihova energijska vrednost je primerljiva kalorični vrednosti jabolka ali korenja. Glavne bioaktivne sestavine gob pa so različni polisaharidi, predvsem beta glukani. Po pisanju portala Prehrana.si gre za posebno vrsto vodotopne prehranske vlaknine, ki naj bi imela po nekaterih raziskavah številne koristne učinke za zdravje v povezavi z uravnavanjem imunskega sistema. Izvajajo pa se tudi raziskave, ki proučujejo povezave med uživanjem gob in zmanjševanjem pojavnosti sladkorne bolezni. Hipoglikemični učinek naj bi izviral iz prisotnosti polisaharidov in njihovem vplivu na insulinske receptorje.
S prehranskega stališča sta zanimivi gobi jesenski goban (jurček), ki ima nekoliko višjo energijsko vrednosti in vsebnost ostalih hranil kot večina drugih gob ter šitaki, ki so ene izmed redkih živil rastlinskega izvora, ki vsebujejo vitamin B12 – in so tako dober vir tega vitamina za vegetarijance.
Vir: https://prehrana.si/izpostavljeno/149-gobe
