Škodljivi učinki uživanja visoko kalorične prehrane z veliko sladkorji so dobro poznani. To je vodilo prehransko industrijo v razvoj različnih umetnih sledil. V grobem se delijo na naravna in umetna, kalorična in nekalorična. Španski raziskovalci so opravili znanstveni pregled kaloričnih in nekaloričnih umetnih sladil in njihovo povezavo z debelostjo, hipertenzijo, dislipidemijo in sladkorno boleznijo. Izsledki so bili objavljeni v Current Opinion in Cardiology.
Da uživanje sladil lahko povzroča resne neželene zaplete je opozarjala že Svetovna zdravstvena organizacija, ki je navedla seznam specifičnih sladil, ki bi se jim morali izogibati.
Povečujejo telesno težo
Sprva je bilo uživanje umetnih sladil predstavljeno kot alternativna možnost za zmanjšanje kaloričnega vnosa v dietah ljudi s prekomerno telesno težo in debelostjo. Vendar raziskovalci v analizi ugotavljajo, da je uživanje umetnih sladil povezano s povečanjem telesne teže, saj se ob njihovem uživanju nenormalno aktivirajo nevroendokrini mehanizmi, povezani z občutkom sitosti. Kljub temu se glede na trenutne dokaze ne more trditi, da je uživanje sladkorja manj škodljivo kot uživanje umetnih sladil, pravijo raziskovalci. “Zmanjšati ali izogibati bi se morali obema,” je dejal za Medscape Spanish Edition zdravnik internist Pablo Perez Martinez z univerzitetne bolnišnice Reina Sofia v Cordobi, ki meni, da bi se morali za nadzor nad telesno težo poslužiti po bolj zdravih alternativah, denimo biti bolj telesno aktivni in uživati več hrane rastlinskega izvora.
Umetna sladila povzročajo motnje v človekovem endokrinem sistemu, kar vodi v nenormalno delovanje metabolizma. Glede na analizo, je uživanje umetnih sladil povezano z 18 – 24 odstotkov večjim tveganjem za sladkorno boleznijo tipa dva, in s 44 odstotkov večjim tveganjem za metabolni sindrom.
Spodbujajo metabolne motnje
“Po eni strani uživanje umetnih sladil vpliva na apetit, saj zakasnijo občutek sitosti, po drugi strani umetna sladila povzročijo povečano izločanje inzulina v trebušno slianvko, kar na dolgi rok spodbuja metabolne motnje, ki vodijo v sladkorno bolezen,” je komentiral izsledke glavni avtor raziskave, specialist interne medicine Francisco Gomez Delgado z univerzitetne bolnišnice Jaen. In dodal, da vse to vodi v disbiozo, saj naša mikrobiota ne zmore predelati umetnih sledil, to pa sproži patofiziološke procese, ki negativno vplivajo na metabolni in srčno-žilni sistem.
Trenutno dostopne raziskave, ki ocenjujejo uživanje posebnih dietnih proizvodov, v večini primerov vključujejo različna umetna sledila, zato je nemogoče definirati specifične razlike med njimi in kako vplivajo na človekovo zdravje. Za to bo treba opraviti dodatne raziskave, ki bodo analizirala vpliv posameznega sladila na zdravje,
je komentiral Francisco Gomez Delgado.
Kar se tiče vpliva umetnih sladil na hipertenzijo, raziskovalci pravijo, da še nimajo odgovora. Nekaj več raziskav je opravljenih o brezalkoholnih pijačah, ki vsebujejo umetna sladila, vendar ta običajno vsebujejo tudi več natrija, ki zvišuje krvni tlak.
Ali lahko umetna sledila označimo kot novi dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni?
“Umetna sladila povečajo incidenco drugih dejavnikov tveganja, denimo debelost. Umetna sledila tudi ob dolgotrajni uporabi ne pomagajo zmanjšati telesne teže, zato je treba predvsem ozaveščati ljudi, da poseganje po njih ni najboljši način za zmanjšanje telesne teže. Obstaja več bolj zdravih možnosti za to. Še zmeraj pa ni dovolj dokazov, zaradi katerih bi umetna sladila lahko gledali v isti luči kot klasične dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni,” pa je dejal dr. Manuel Anguita, vodja kardiološkega oddelka na unverzitetni bolnišnici Reina Sofia.
Potrebujemo več dokazov, da lahko zavzamemo jasno stališče o uživanju posameznih umetnih sladil in v kakšnem obsegu bi se jim morali izogibati v naši prehrani,”
je sklenil Perez Martinez.
