“Vse več raziskav kaže, da je slabo lajšana akutna bolečina povezana z večjo verjetnostjo, da se spremeni v kronično,” opozarja spec. anesteziologije in reanimatologije prim. Gorazd Požlep, dr. med., s Kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok ter vodja protibolečinske ambulante v UKC Ljubljana. Kot razlaga, pri nezadostnem lajšanju bolečine pride do centralne senzitizacije: “Če je sistem, ki zaznava in prevaja bolečinske dražljaje, ves čas vzdražen in na višjem nivoju, bo prej odreagiral.” Kot primer navaja bolnike, ki se zbudijo iz anestezije: če se bolnik zbudi v bolečinah, potrebuje veliko več analgetika, da se bolečina spravi pod nadzor. Bolniki, ki se iz anestezije zbudijo brez bolečin, si lažje odpočijejo in potrebujejo manj analgetika za lajšanje bolečine.
Več kot 20 odstotkov Slovencev živi s kronično bolečino
Glede na izsledke raziskave Kronična bolečina v Sloveniji, opravljene leta 2019 pod okriljem Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine, za kronično bolečino trpi dobra petina Slovencev (26,5 odstotkov žensk in 18,1 odstotkov moških). Kljub temu, da je kronična bolečina zelo obremenjujoča in močno vpliva na vsakodnevno življenje bolnika, pa so podatki raziskave razkrili tudi, da kar 67 odstotkov bolnikov zdravil za zdravljenje bolečine ne jemlje v skladu z navodili ali pa jih vzamejo po potrebi oziroma »po občutku«, kar lahko vpliva tudi na slabše obvladovanje bolečine.
65 odstotkov bolnikov iz raziskave je ocenilo, da jim zdravila zadovoljivo lajšajo bolečine, 23 odstotkov bolnikov pa si želi, da bi jim zdravnik predpisal učinkovitejše zdravilo.
Ko se celo življenje vrti okoli bolečine
Po besedah prim. Požlepa je najpomembneje odpraviti vzrok bolečine, če je poznan. Vendar pri pomembnem deležu ljudi ni prepoznan jasen vzrok za bolečino in se tako ta zdravi le simptomatsko. “Najtežje je zdraviti hude nevropatske bolečine, ki so zelo naporne za bolnike in hkrati rezistentne za zdravljenje, ter kronični bolečinski sindrom,” dodaja prim. Požlep. Kot je ob tem pojasnil, o kroničnem bolečinskem sindromu govorimo, ko se celotno bolnikovo življenje vrti okoli bolečine, za katero pa pogosto ni nobenega organskega vzroka ali pa ta ni tako velik, da bi z njim lahko razložili močne bolečine, ki jih bolnik opisuje.
Zaradi kronične bolečine tudi daljše bolniške odsotnosti
“Nekateri bolniki kronično bolečino sprejmejo težje kot kronično bolezen,” še opozari prim. Požlep. Kronična bolečina vpliva na celotno bolnikovo življenje – na udeležbo pri telesnih dejavnostih, težave s spanjem, delo in družabno življenje. Zaradi bolniških odsotnosti je kronična bolečina tudi precejšen gospodarski problem: glede na podatke iz raziskave je bilo med bolniki s kronično bolečino na leto do tri mesece odsotnih 31 odstotkov vprašanih, več kot tri mesece pa 11 odstotkov.
Vir: https://www.szzb.si/files/static/5
