“Diagnoza neplodnosti ima po raziskavah sodeč zelo pomemben negativen vpliv na posameznikovo duševno stanje. Ocenjujejo, da je prevalenca anksioznosti in depresije pri neplodnih parih med 25 in 60 odstotkov. Zlasti pri ženskah je opaziti povečano pojavnost anskioznosti in depresije, ki se z neuspelimi postopki še poglabljata,” pojasnjuje doc. dr. Tanja Burnik Papler, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva.
“Ženske imajo ob diagnozi pogosto občutek sramu, manjvrednosti, lahko se socialno izolirajo in imajo občutek, da jim je spodletelo pri njihovem temeljnem življenjskem poslanstvu – postati mama. Tudi sam proces zdravljenja neplodnosti lahko sproži pomemben psihološki stres – zdravljenje je namreč invazivno izid pa negotov, kar pomembno negativno vpliva na kakovost življenja.
Prav tako opisujejo povečano pojavnost depresije in anksioznosti pri moških. Moški velikokrat ne govorijo odprto o svoji stiski, saj naj bi bili tisti, ki nudijo oporo svoji partnerici. V resnici pa lahko neplodnost pri njih sproži dvome o njihovi “moškosti” in nizko samopodobo.”
Posledice neplodnosti za partnersko vezo
“Nezmožnost zanositve lahko vodi tudi v nezadovoljstvo z zvezo oziroma zakonom. Pogosto se spremeni komunikacija, saj pari težko spregovorijo o svojih čustvih in izzivih, ki jih doživljajo. Na dinamiko v odnosu vplivajo tudi razlike med partnerjema; ženske iščejo čustveno oporo, moški se zaprejo vase ali pa se osredotočijo na iskanje rešitve. Intima in spolno življenje se spremenita, saj je fokus na zanositvi in ne na spolnem odnosu kot izrazu ljubezni in pripadnosti,” specialistka opisuje posledice, ki jih imajo težave z neplodnostjo na partnerstvo.

Kako pri zdravljenju neplodnosti lahko pomagajo strokovnjaki
“Ključno je, da strokovnjaki, ki smo v stiku z neplodnimi pari, te stiske prepoznamo in jih naslovimo oziroma pacientom omogočimo dostop do psihološke podpore. Potreba po prilagojenih podpornih programih in odprtem dialogu za pare z neplodnostjo nedvomno obstaja in lahko pomembno pomaga pri soočanju s čustvenimi težavami, povezanimi z neplodnostjo. Izjemno vesela sem, da bomo taksno podporo ponudili tudi v Centru za zdravljenje neplodnosti Bolnišnice Postojna,” še dodaja Burnik Paplerjeva.
Ker je izzive lažje premagovati ob podpori drugih ter z dodatnimi znanji in veščinami, bosta Center za zdravljenje neplodnosti Bolnišnice Postojna in Psihiatrična bolnišnica Idrija v oktobru organizirala srečanja edukacijsko-suportivne skupine. Srečanja bodo preplet kratkega predavanja in pogovora.

Katere najpogostejše težave neplodnih parov bodo obravnavali na skupinskih srečanjih
“Neplodnost je relativno pogosta, a se o njej še vedno govori malo oziroma z zadržki, sploh če gre za moško neplodnost. Skupina, v katero bodo vključeni pari z enako težavo, bo nudila možnost izmenjave mnenj, doživljanj, stisk… Znano je, da v skupini lahko posamezniki ugotovijo, da se tudi drugi soočajo s podobnimi stiskami. To jim na nek način prinese olajšanje, hkrati pa tudi ideje, kako se s stiskami spoprijemati. V edukativnem (izobraževalnem) delu pa bodo spoznali, kaj se dejansko dogaja. Z boljšim znanjem je tudi spoprijemanje s težavami lahko učinkovitejše,” vlogo in moč skupinskega dela pojasnjuje dr. Špela Hvalec, univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije, ena od treh voditeljic skupine.
Govorili bodo tudi o težavah s samopodobo, samozavestjo, o konstruktivnih načinih spoprijemanja s stresom, tesnobo, depresivnostjo in izzivih, ki predstavljajo preizkus za partnerski odnos.
Skupina je namenjena parom v procesu zdravljenja neplodnosti.
Kje in kdaj bodo potekala srečanja
Individualni uvodni razgovori bodo potekali ob koncu meseca septembra. Skupine bodo potekale enkrat mesečno ob torkih, od oktobra 2025 do aprila 2026 v Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna, Prečna ulica 4, 6230 Postojna.
- skupina: 15.00 – 16.30
- skupina: 17.00 – 18.30

Program in razpored srečanj
- Psihološki vidiki neplodnosti in zdravljenje
Cilj: Prepoznati in razumeti čustvene odzive na neplodnost in zdravljenje. - Kakovost življenja med in po zdravljenju
Cilj: Življenje »tukaj in zdaj« kljub negotovosti. - Zdrav življenjski slog in vpliv na reproduktivno zdravje
Cilj: Opolnomočenje za zdrav življenjski slog kot del celostnega zdravljenja. - Stres in strategije spoprijemanja
Cilj: Razvijanje učinkovitih strategij za spoprijemanje s stresom. - Tesnoba in depresija: Ko postane pretežko
Cilj: Normalizacija psihičnih stisk, prepoznavanje simptomov in iskanje pomoči. - Vloga socialne podpore in partnerskih odnosov
Cilj: Krepitev socialne mreže in izboljšanje komunikacijskih veščin. - Zaključno srečanje
Srečanja bo vodila: dr. Špela Hvalec, univ. dipl. psih., spec. klin. psih. skupaj z Vito Durjava, mag. psih. in Mojco Marinič, mag. psih.
Kontakt za prijavo in informacije:
Edukacijsko-suportivna skupina SKUPAJ PO (PO)MOČ – e-naslov: [email protected].
