Stroka opozarja, da se čakalne dobe za ortodontske storitve daljšajo tudi zaradi zavedanja javnosti, da so dolge čakalne dobe za prvi specialističen čeljustno ortopedski pregled, kar vodi v prehitro ali pa tudi prepočasno napotovanje. Pritisk staršev pa zobozdravnike sili v strokovno neupravičeno napotovanje.
Na tiskovni konferenci o skrajševanju čakalnih dob v ortodontiji, ki jo je organizirala Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) so spregovorili predsednik odbora za zobozdravstvo in podpredsednik ZZS Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., predstojnica katedre za čeljustno in zobno ortopedijo UL MF in avtorica EFO indeksa prof. dr. Maja Ovsenik, dr. dent. med., in predsednica Slovenskega ortodontskega društva asist. dr. Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med.
Trenutni ukrepi so zaskrbljujoči
“Med zdravstvenimi storitvami, za katere so najdaljše čakalne dobe, je tudi ortodontsko zdravljenje. S problemom skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu in zobozdravstvu se je spoprijelo že nekaj vlad, ampak nobena tega še ni uspešno naslovila. Razlogi za čakalne dobe so večplastni, reševanje tega izziva pa je bilo do zdaj predvsem na administrativni ravni: denimo, uvedla se je nova kategorija nujnosti zdravljenja; povečal se je obseg dela zaposlenim le v javnih zavodih … Nihče pa se ni vsebinsko poglobil, zakaj nastajajo in ostajajo vse daljše čakalne dobe,” je uvodoma povedal Pavlović. Dodaja, da so tudi trenutni ukrepi za skrajševanje čakalnih dob za ortodontsko zdravljenje zaskrbljujoči, saj omogočajo le opravljanje večjega števila prvih pregledov, ne pa samega zdravljenja. “Problematično je to, da se nihče ne vpraša, kam bodo ti pacienti potem uvrščeni, da bodo dejansko nekdaj prišli do zdravstvene storitve, ki jo potrebujejo,” opozarja.
Vzrok za vse daljše čakalne dobe
Po besedah Pavlovića je Slovensko ortodontsko društvo in doktrino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani skušalo poiskati odgovor na vprašanje zakaj v ortodontiji nastajajo čakalne dobe. Izkazalo se je, da je eden od vzrokov ne vedno upravičeno napotovanje otrok na ortodontsko obravnavo. “Nekateri so napoteni mnogo prezgodaj, ‘za vsak slučaj, ker je dolga čakalna doba in starši želijo napotnico’, čeprav je nepravilnost lahka in je glede na stopnjo zobovja ne zahteva zdravljenja, kar pomeni, da nimajo takšne stopnje težavnosti nepravilnosti, da bi bili stroški zdravljenja upravičeno kriti iz pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja,” je pojasnil.
Za enakopraven dostop, brez zmanjševanja pravic
Na podlagi ugotovljenega in z željo, da bodo otroci imeli enakopravne možnosti dostopanja do čeljustno ortopedskega pregleda, se je stroka organizirala in pod vodstvom prof. dr. Maje Ovsenik in prof. dr. Alenke Pavlič pripravila objektivne kriterije za napotovanje na ortodontsko zdravljenje ozioroma triažo – indeks EFO. Pri tem pa so se zavzeli, da se pravice otrok do ortodontskega zdravljenja ne bi nič zmanjšale, temveč da bodo do zdravljenja res prišli tisti otroci, ki ga potrebujejo in so do tega upravičeni.
Indeks EFO vključuje tudi stanja, ki potrebujejo prednostno obravnavo (kot npr. diastema mediana zaradi nadštevilčnega zoba, katerega vrednost je po EFO indeksu nižja od 15 točk, pa je uvrščena ne glede na število točk kot stanje, ki zahteva obravnavo). Ali enostranski funkcionalni križni griz, katerega kasnejše zdravljenje bi pomenilo razvoj težje nepravilnosti obraza, čeljustnic in zob s tem pa tudi višje stroške, saj posegi postanejo zahtevnejši in dolgotrajnejši in zahtevajo celo vključitev drugih strokovnjakov dentalne medicine. EFO indeks bo zagotovo pripomogel k bolj strokovni napotitvi na zdravljenje in s tem skrajšanju števila čakajočih na prvi pregled.
Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., predsednik odbora za zobozdravstvo in podpredsednik ZZS
Poenostavljeno ugotavljanje nepravilnosti
“Z vpeljavo EFO indeksa v zobozdravniško prakso bodo lahko zobozdravniki na primarni ravni v ustih izmerili le sedem znakov nepravilnosti, poleg tega za oceno ali otrok potrebuje ortodontsko zdravljenje, ne bo več treba narediti odtisa zob,” je pojasnila prof. dr. Ovsenikova. Kot je razložila, se EFO indeks izpolnjuje v računalniškem programu, na koncu pa zobozdravnik dobi povzetek kliničnega pregleda z izpisom nepravilnosti, ki služi kot priloga k napotnici za napotitev na ortodontsko zdravljenje.
Zobozdravniki na podlagi upoštevanja petih znakov funkcionalnih odklonov (nepravilno dihanje, požiranje, žvečenje, motnje govora in razvade) in sedmih znakov morfoloških nepravilnosti pri kliničnem pregledu, izražene s številčno oceno, pomenijo obseg in stopnjo težavnosti nepravilnosti.
Za zobozdravnike so že organizirana izobraževanja uporabe programa za spremljanje EFO kriterijev. Zanimanje med otroškimi zobozdravniki je izjemno. Do zdaj se jih je izobrazilo že približno 200 od 250 zobozdravnikov.
Prof. dr. Maja Ovsenik, dr. dent. med., predstojnica katedre za čeljustno in zobno ortopedijo UL MF in avtorica EFO indeksa
Vse več odhodov zdravljenja na napotnico v tujino
Da je pomemben razlog za dolge čakalne dobe v ortodontiji velik razkorak med potrebami, pravicami in željami prebivalstva ter številom programov za ortodontijo, se strinja tudi asist. dr. Sanda Lah Kravanja.Kot je povedala, je raziskava, opravljena na Stomatološki kliniki pokazala, da je kar tretjina otrok napotenih na ortodontsko obravnavo neutemeljeno: zgolj preventivno ali na željo staršev, ko še sploh ni prepoznana potreba za ortodontsko zdravljenje, predvsem za to, da se uvrstijo v čakalno vrsto, ne glede na to, ali je ortodontsko zdravljenje utemeljeno ali ne. Hkrati pa se zaradi povečevanja odhodov na ortodontsko obravnavo na napotnico v tujino povečuje tudi odtok sredstev v tujino.
Indeks EFO pa ne bo pripomogel le k bolj utemeljeni napotitvi na ortodontsko obravnavo, temveč bo v veliko pomoč tudi zobozdravnikom, ko bodo spremljali uspešnost svojih interceptivnih intervencij in ko bodo razlagali otrokove nepravilnosti in odklone staršem ter s tem utemeljevali, zakaj je napotitev potrebna ali ne, oziroma da je smiselno še počakati.
Asist. dr. Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med., predsednica Slovenskega ortodontskega društva
