V zadnjih letih incidenca pljučnega raka pri moških rahlo narašča, pri ženskah pa močno narašča. To razliko na Onkološkem inštitutu Ljubljana razlagajo z epidemijo kajenja pri ženskah, ki se je začela nekaj desetletij kasneje kot epidemija kajenja pri moških, pri katerih se pojavnost kajenja zmanjšuje.
Novosti v presejalnih programih
Septembra 2022 je Evropska komisija predstavila predlog posodobitve politike presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb, ki bi zamenjal trenutno veljavna priporočila iz leta 2003. Predlog se opredeljuje tudi glede organiziranega presejalnega programa za pljučnega raka z nizko-doznim CT, v katerega bi bili vključeni trenutni in bivši hudi kadilci, tako moški kot ženske, ustrezne starosti. Novi predlog priporočil, ki naj bi bil s strani držav članic potrjen predvidoma decembra oziroma v začetku prihodnjega leta, bo izhodišče za spremembe na področju presejalnih programov tudi v Sloveniji.
Pripravo predlogov za nove organizirane presejalne programe bo pri nas usmerjala in presojala Državna komisija za presejalne programe (DKP), ki jo je na pobudo Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) leta 2020 imenovalo Ministrstvo za zdravje.
Delati več škode kot koristi
“Za uvedbo organiziranega populacijskega presejalnega programa obstajajo jasna merila, ki morajo biti izpolnjena zato, da smo prepričani, da s presejanjem delamo več koristi kot škode. Pri presejanju za pljučnega raka je korist predvsem ta, da bi rake lahko odkrivali bolj zgodaj v naravnem poteku in bi zato, če bi uspeli doseči veliko udeležbo ciljne populacije in kakovost storitev na vseh ravneh (od presejanja, do dodatne diagnostike, zdravljenja in spremljanja po zdravljenju), lahko zmanjšali umrljivost za tem rakom,” opozarja spec. javnega zdravja doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., iz Onkološkega inštituta Ljubljana, ki je tudi vodja Državne komisije za presejalne programe.
Kako do podatka o kadilcih?
Dr. Ivanuševa dodaja, da pri tem obstaja veliko izzivov, med drugim, kje pridobiti podatek o kadilcih, ki je nujen zato, da se lahko na preglede povabi prave posameznike. Kot eno od možnosti, ki jo omogoča sodobna tehnologija in digitalizacija v zdravstvu, navede sistematično vnašanje tega podatka v eZdravje, ki se ga od tam prikliče za potrebe organiziranega presejanja.
Dovoljenje za kajenje?
Drug pomemben izziv je, kako preprečiti, da ne bi s presejanjem na nek način dali ‘dovoljenja za kajenje’, v smislu ‘saj lahko kadim, bodo že na presejanju odkrili raka dovolj zgodaj’. “To je zelo nevarno razmišljanje, saj kajenje povzroča ogromno bolezni in ga je Svetovna zdravstvena organizacija prepoznala kot najpomembnejši samostojni nevarnostni dejavnik za zdravje. Vsekakor je najbolje, da ne kadimo, nismo izpostavljeni tobačnemu dimu iz okolja in če kadimo, takoj prenehamo,” poudarja dr. Urška Ivanuš.
Dodaja, da skoraj polovico vseh smrti za rakom lahko preprečimo z upoštevanjem 12 priporočil Evropskega kodeksa proti raku. Zato je sočasno z načrtovanjem priprav na organizirano presejanje za pljučnega raka nujno razmišljati tudi o združevanju primarne in sekundarne preventive. “Ena od možnosti je, da h kadilcem aktivno pristopimo že veliko prej in jih organizirano vodimo skozi dokazano učinkovite ukrepe za opuščanje kajenja. Izzivov je še kar nekaj, in čeprav obstajajo nedvomni dokazi, da presejanje lahko rešuje življenja, nam manjka dokazov, kako uvesti presejanje v resničen svet. Organizirano presejanje zahteva resne in kompleksne priprave. Za organizirano presejanje za pljučnega raka so naslednji korak implementacijske raziskave,” sklene sogovornica.
“Nujno je, da so presejalni programi organizirani in dostopni vsem posameznikom iz ciljne populacije, saj lahko samo na tak način s centralnim upravljanjem ter spremljanjem rezultatov in kakovosti dela izvajalcev poskrbimo, da so na preglede pravočasno vabljeni pravi posamezniki, ki so obravnavani skladno z najnovejšimi strokovnimi priporočili.”
Doc. dr. Urška Ivanuš
