Raziskava, ki so jo opravili na univerzi Monash (Melbourne), izsledke pa objavili v strokovni publikaciji Lancet Planetary Health, je pokazala, da so letne koncentracije delcev PM2.5 in dnevi z (pre)visokimi ravnimi delcev PM2.5 v dveh desetletjih trajanja raziskave zmanjšali v Evropi in severni Ameriki, povečali pa so se v južnih predelih Azije, Avstraliji, Novi Zelandiji, Latinski Ameriki in na Karibih.
Po podatkih raziskave so globalno leta 2019 koncentracije delcev PM2.5 presegale 15 μg/m³ več kot 70 odstotkov dni v letu, v Aziji pa celo več kot 90 odstotkov dni. Letno povprečje delcev PM2.5 med leti 2000 in 2019 je (globalno) znašalo 32.8 µg/m3.
Kot navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), epidemiološke raziskave dokazujejo, da onesnažen zrak pomembno vpliva na zdravje ljudi. Po ocenah SZO, naj bi onesnaženost zunanjega zraka na letni ravni povzročila približno 4.2 milijona prezgodnjih smrti – predvsem zaradi možganske kapi, bolezni srca, pljučnega raka in kroničnih bolezni dihal.
