“Samo 20 odstotkov okuženih ima zaradi te okužbe enkrat v življenju težave, denimo razjedo na želodcu ali dvanajsterniku, dispeptične težave, trombocitopenije in krvavitve, ki so posledica trombocitopenije, pri približno treh odstotkih okuženih pa se pojavijo predstopnje raka na želodcu,” opozarja gastroenterolog prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med.
Prognoza pri raku na želodcu je relativno slaba, kar je posledica odsotnosti simptomov v začetku bolezni, in tako pri kar polovici bolnikov bolezen odkrijejo v tako napredovali obliki, da ni več mogoče radikalno zdravljenje – to je operativna odstranitev.
Gastroenterolog prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med.
Kljub okužbi, se tveganje za raka lahko zmanjša
Vendar ni vse tako črno: podatki kažejo, da če se okužbo odkrije in zdravi, se zmanjša tudi tveganje za nastanek raka. Za koliko se to tveganje zmanjša, je sicer odvisno od tega koliko časa je oseba okužena in koliko škode je bakterija v želodcu že povzročila, vendar so koristi presejanja in zdravljenja te okužbe v splošni populaciji prepoznane na mednarodni ravni. NIJZ bo v sodelovanju z ZD Ljubljana izvajal pilotni projekt TOGAS, v okviru katerega bodo iskali okužene z bakterijo Helicobacter pylori in okužene zdravili, pričakujejo, da bodo okužbo odkrili pri 20 odstotkih povabljenih. Povabili bodo 6.000 ljudi, starih 30 – 34 let, ki imajo v ZD Ljubljana opredeljenega družinskega zdravnika.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je kar 89 odstotkov vseh primerov raka želodca, brez raka kardije (vrata želodca), posledica kronične okužbe s H. Pylori.
Dr. Tepeš pravi, da bi okužbo s to bakterijo lahko izkoreninili, če bi se presejanje izvajalo na populacijski ravni v okviru nacionalnega programa. S tem, pa bi zmanjšali tudi pojavnost raka na želodcu. “Z bakterijo Helicobacter pylori je okuženih približno 20 odstotkov mlajših in več kot 60 odstotkov starejših. Da je okuženih več starejših, je posledica tega, da so bile včasih higienske razmere slabše in je bilo večje tveganje za okužbo.“
Podoben pilotni projekt, o tem, kako odkrivanje in zdravljenje okužbe z bakterijo Helicobacter Pylori zmanjšuje tveganje za raka na želodcu, poteka tudi v ZD Maribor. Gre za projekt EUROHELICAN, ki ga NIJZ izvaja v sodelovanju z ZD Maribor.
Če vas povabijo k sodelovanju, se odzovite. Zaradi sebe in splošnega dobrega
Sodelovanje v raziskavi je dobro za vsakega sodelujočega posameznika, saj ima tako možnost pozdraviti okužbo, za katero morda sploh ne ve, da jo ima, hkrati pa je dobro tudi za širše dobro, saj bodo ugotovitve projekta služile pri pripravi mednarodnih strokovnih priporočil o tem, kako naj države v vsej evropski uniji pripravijo in organizirajo programe presejanja za odkrivanje in zdravljenje okužbe z namenom zmanjševanja pojavnosti raka želodca.
Kot je povedala strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič, dr. med., bodo povabljencem poslali pisno povabilo, v katerem bo QR koda oziroma gesla s povezavo do spletnega obrazca in vprašalnik o dejavnikih tveganja sodelovanju. Po izpolnitvi vprašalnika bodo povabljence povabili na odvzem krvi v laboratorij ZD Ljubljana, v katerem bodo preverjali prisotnost protiteles proti bakteriji. Osebe s pozitivnim izvidom bodo za dokončno potrditev bakterije povabili še na dihalni test. Za vse s potrjeno okužbo bo osebni zdravnik uvedel 14-dnevno zdravljenje s kombinacijo antibiotikov in zdravili za zniževanje želodčne kisline.
Zdravljenje z antibiotiki en mesec pred preiskavo ali zaviralci protonske črpalke 14 dni pred preiskavo lahko vpliva na natančnost dihalnega testa ali gastroskopije v pri katerih se potrjuje okužbo z bakterijo Helicobacter pylori.
Nekaj informacij o raku želodca:
- V svetovnem merilu je po obolevnosti na 5. mestu, po smrtnosti pa na 4. mestu. Na leto se na svetu odkrije približno milijon bolnikov, 770.000 jih pa umre.
- Pet letno preživetje bolnikov z rakom želodca je v Evropi med 19 in 30 odstotkov, v Sloveniji malo pod 30 odstotki.
- Rak želodca se nekoliko pogosteje pojavlja pri moških: 61 odstotkov bolnikov je moških in 39 odstotkov žensk.
- V zadnjih deset letih se v Sloveniji na leto odkrije v povprečju 467 novih primerov raka na želodcu, umre pa 353 oseb zaradi te diagnoze.
