Nekaj časa nazaj sem na televizijskem programu Slovenija 1 gledala italijanski film tedna, dramo “Prodajalec zdravil”. Film je prikazoval prodajalca zdravil, ki prodaja zdravila za podjetje, ki mu trenutno ne gre najbolje na trgu. Na glavnega junaka kot na vse njegove sodelavce se izvaja močan pritisk po čim večji prodaji. Pritiski in grožnje po odpustu gredo samo po verigi navzdol, od tistih na najvišjih položajih do tistih na najnižjih. V boju za čim večjim zaslužkom zaposleni uporabljajo podkupovanje zdravnikov, goljufanje, izigravanje in druga podla dejanja. Nekje v sredini filma eden od igralcev pove glavnemu igralcu Brunu, zgodbo o poskusu, ki so ga delali na miškah.
“Dve miški sta bili zaprti in sta imeli na razpolago hrano. Vedno, ko sta ugriznili grižljaj, ju je streslo. Bruno je vprašal svojega sodelavca, kaj se je zgodilo z miškama. Odgovor je bil, da sta se miški med seboj začeli napadati, gristi tako, da sta pomrli.”
Še posebej pa se mi je v spomin vtisnil prizor, v katerem se glavni junak in zastopnica nekega drugega farmacevtskega podjetja pogovarjata o propadu nekega tretjega farmacevtskega podjetja. Misleč, da bo zdaj za preostale bolje, pa ni.
Film sicer ni posnet po resničnih dogodkih ,temelji pa na prikazu načina delovanja na področju prodaje zdravil, ki se dejansko dogajajo.
Že od fakultete naprej, ko sem se spoznala s kibernetiko, sem navdušena nad svetovi delovanja sistemov.
“Sistem s tem, ko je ustvarjen, dobi svoje življenje, četudi ga je ustvaril človek oz. skupina ljudi in je umetne tvorbe, ni naraven sistem. Sistem dobi svoj značaj, željo po razvoju in rasti, zahteva pozornost, skrb,… kot bi bil živ.”
Pojem sistem izhaja iz stare Grčije in pomeni celoto sestavljeno iz manjših delov. Sistem prikazuje odnose med deli in celoto ter odnose med posameznimi deli in sistemom kot organizmom.
Sistemi obstajajo tako v nas samih, kot zunaj nas. Vsi smo del različnih sistemov. Kar spomnite se, kolikokrat rečete, tak je sistem, sem del sistema, kaj morem?! Pa smo res tako brez moči, da ne moremo vplivati na sistem, katerega del smo?
Sama sebe pogosto vprašam, kateri sistem hranim, npr. ko kupujem živila v trgovini. Vsak sistem, ki živi, ali ga želimo spraviti v življenje, težki k nekemu cilju in ima svoj namen.
- Ali se zavedamo, kakšne cilje in namene imajo sistem, ki jih hranimo?
- Hranimo s svojimi dejanji, pozornostjo, podporo, denarjem?
- Ali hranim isti sistem, če kupujem lokalno pridelano hrano ali kupujem hrano velikih korporacij?
- Če izberem strpnost ali če se predam sovraštvu?
- In še in še.
Poznana je indijanska zgodba o dveh volkovih, ki naj bi jih imeli v sebi in o njunem boju med seboj, o temnem volku in o svetlem in o odgovoru dedka na vnukovo vprašanje, kdo zmaga. Da zmaga tisti volk, ki ga hranimo. In ali ni tako tudi izven nas. Kaj s svojimi dejanji podpiram in kaj to na dolgi rok pomeni zame in mojo družino?
Če sistem želi zrasti, potrebuje čim manj dela s svojimi sestavnimi elementi. Tako jih bo »vzgajal« k pridnosti in poslušnosti. In kaj bi mu zamerili, saj vse vesolje strmi k neki celovitosti, redu, čeprav se mogoče včasih ne zdi tako. Vse sledi cilju in namenom. Toda na posameznih delih je, ali želijo sprejeti vlogo, ki jim jo vsiljuje sistem ali ne. Dokler ima posamezni element sistema vsaj delček moči na celotno delovanje sistema v zameno za svojo pridnost,vedno nekaj dobi. Ko pa izgubi pomen zanj, ga ta izvrže, izloči. Tudi iztrebljanje oz. izločevanje je lastnost sistemov.
In tako npr. se pridružiš uspešnemu podjetju, katerega glavni cilj je povečevati dobiček. In če te sistem prepozna kot element, ki bo prispeval k njenemu cilju, te povabi k sebi. Večji interes ima do tebe, bolj te bo nagradila. Postaneš del sistema, katerega vodilo je dobiček za vsako ceno. Taki sistemi po navadi svoje elemente močno izkoristijo, saj je njihov glavni cilj, čim večji dobiček.
“V izčrpanosti, kaj hitro pozabiš na svoj lasten sistem, ki ga imaš v sebi in vse bolj postajaš samo podsistem svojega podjetja. Veliko svojega »bogastva« (prosti čas, druženje z otroki, etiko, …) zamenjaš za »obilni« dotok denarja. Vedno bolj se identificiraš z nečem, kar je večje od tebe. Pozabljaš nase. In nato naenkrat temu sistemu nisi več potreben, ker njegov cilj je večanje dobička, ti pa tega ne predstavljaš več. Takrat te želi izločiti. Brez slabe vesti.”
- Kolikokrat se vprašate, kateremu sistemu pripadate?
- Kaj s svojim delovanjem in predvsem s svojim denarjem podpirate?
- Katere sisteme, s katerimi vrednotami?
In naj še nekaj dodam o mikrosistemih, o tistih sistemih znotraj nas. Za mesec januar sem prosila prijateljico, da mi je dala nalogo. Nalogo, ki terja disciplino in samokontrolo. Ugotovitev me je presenetila. Na sredini meseca se dobro držim in začela sem občutiti svobodo, ko se držim svoje naloge. Svobodo?! Malo mi je bilo vse kontradiktorno. Saj se nečemu odpovedujem, pa čutim svobodo.
Že nekaj časa opazujem sisteme, ki so znotraj nas. Ugotovila sem, kako hitro se nam zgodi, da nismo več mi tisti, ki vodimo svoje življenje ampak določen sistem/i, ki je/so znotraj nas. Na primer, da veliko časa posvetite negativnemu razmišljanju, s tem se znotraj vas vzpostavi sistem močno negativnega razmišljanja, ki se začne uspešno širiti. Vi ga hranite in on je vse večji, vedno več prostora si jemlje v vaših mislih, predstavah. Še kar ga kar hranite in on se vse bolj širi in začne dušiti sisteme, ki bi ga lahko uničili, kot je sistem pozitivnega razmišljanja. In vi začnete na nek način vegetirati…. Potem, pa nekoč imate vsega dovolj in se odločite, da boste začeli pozitivno razmišljati. Toda sistem, ki ste ga hranili toliko in toliko časa, se upre. Saj noče, da ga uničite. Želi obstati.
“Znotraj sebe imamo veliko podsistemov, ki jim dajemo življenje. Kolikokrat smo res mi tisti, ki se odločamo o svojem življenju in kolikokrat je določen naš podsistem tisti, ki vodi naša dejanja?”
Strah, skrbi, nezaupanja, da nam ne bo uspelo, da se ni vredno truditi, da mora biti vse tako kot je? Smo to res mi ali je to le taktika naših podsistemov, da, uveljavijo svojo moči in jih ne uničimo?
Določite si namen dejanj, cilje in podpirajte sisteme, katerih del želite biti na dolgi rok. Sisteme, ki vam bodo dajali pravo notranjo moč, vas bodo podpirali tudi, ko ne boste super in odlični, sisteme, ki širijo mir, ljubezen … In zavedajte se, ukinitev vsakega obstoječega sistema, povzroča upor, ker si želijo sistemi živeti. Zato počasi in z ljubeznijo v vsako spremembo. No, včasih je treba tudi odločno iti v spremembe. Najbolj pomembno pa je, da se zavedamo, kaj podpiramo s svojimidejavnostmi oz. nedejavnostmi, komu dajemo moč.
Mateja Debeljak, univ. dipl. soc. del.
Obiščite jo na forumu Vrnitev k sebi >>>
