Se lahko odklopite?

Virtualni svet večina ljudi jemlje le kot enega od svetov, v katerih živimo, se zaljubljamo, zabavamo, nakupujemo … . Kaj pa, ko začnejo internet, družbena omrežja ali videoigre posameznikov vsakdan tako okupirati, da začnejo vplivati na resnični svet? Takrat je treba postati nadvse pozoren – nase in na druge. Virtualni svet vas namreč lahko zasvoji tako kot droge.

Pred 40-imi leti, je ljudi skrbela potencialna odvisnost od televizije, ki se je kasneje izkazala za pretirano. Danes se podobna zaskrbljenost ponovno krepi. Tokrat je razlog za skrb spet nova tehnologija, ki je zaradi dvosmernosti komunikacije, odzivnosti in prilagojenosti našim potrebam bistveno nevarnejša. Kar ponujajo tablice, telefoni in računalniki, je neprimerljivo s tistim, kar ponuja klasična televizija. Virtualni svetovi, v katere vstopamo prek interneta in videoiger, imajo namreč tudi svoje temne strani.

Razvada ali odvisnost?

Znamenja zasvojenosti so jasna. Tjaša Antolič, magistrica psihologije in specializantka psihodinamske psihoterapije iz Centra Šteker, kjer se ukvarjajo s tovrstnimi odvisnostmi, pravi, da je med zasvojenostjo in prekomerno rabo, ki jo laiki pogosto napačno označimo za odvisnost, precejšnja razlika. “Prekomerni uporabnik še opravlja vsakodnevne obveznosti, a je njegov prosti čas večinoma posvečen internetu ali igram. Kljub temu se občasno odzove povabilu prijateljev in poskrbi za zadosten spanec.” Tak človek je v stresu, ko ne more preverjati svojega telefona, a se občasno še vedno udeleži skupnih aktivnosti in opravlja nujne naloge.

Že pri takšni rabi je se je treba pogovoriti z osebo, ki se tako vede. Nujno pa je treba ukrepati, če izgubimo željo po druženju z ljudmi, ki so bili prej pomembni, splet in igre pa zasedeta osrednjo vlogo v našem vsakdanu.

Marko (ime je spremenjeno) igra videoigre ves prosti čas. Je tipičen odvisnik: zanemarja vsakodnevne obveznosti, prenehal je igrati nogomet, ki ga je prej oboževal, in tudi ko ni “priklopljen”, razmišlja o svojih aktivnostih na spletu.

Pravemu odvisniku postane vse, kar mu je bilo nekoč pomembno, nepomembno. Zaradi odvisnosti se umakne od življenja in odnosov v resničnem svetu, v katerem pa mora kljub vsemu še vedno nekako živeti in preživeti. Upade storilnost, odnosi se krhajo, opuščajo se hobiji. Prehranjevanje in spanje sta le še nujno zlo; mnogi spijo le nekaj ur in se zbujajo sredi noči, da bi ustregli svoji odvisnosti. “Poleg mladostnikov se na nas obračajo tudi zaskrbljeni svojci ljudi v srednjih letih. Igranje videoiger jih denimo tako posrka vase, da v času turnirjev igrajo tudi po 16 ur skupaj in več. Takrat družina, služba in drugi (razen soigralci) niso pomembni,” opisuje Antoličeva iz Centra Šteker.

Če odmislimo zdravstvene posledice takšne odvisnoti, ki jo povzročajo pomanjkanje telesne aktivnosti, celodnevno spremljanje zaslonov in neprijetna drža za računalnikom, je najbolj skrb zbujajoče dejstvo, da odvisnik doživlja pravo abstinenčno krizo.

“Če posameznik zaradi prepovedi ali okoliščin nima dostopa do naprave, lahko doživi odtegnitvene simptome, ki so lahko telesni ali duševni. Ko denimo Marko ne igra igre, je pod velikim stresom ter je potrt in razdražen, kažejo pa se lahko tudi telesni simptomi, na primer tresenje in slabost. Pogosto se prepira s starši in je zelo razdražljiv, ko ponovno vstopi v virtualni svet, pa se počuti odlično” – pojasnjuje psihologinja Tjaša Antolič

Odvisnost od tehnologije namreč na možgane deluje enako, kot ob odvisnosti od prepovedanih drog. Tehnologija je zabavna, a le tako dolgo, dokler znamo živeti tudi brez nje.

Kdo postane odvisnik?

Odvisnost od videoiger je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) letos razglasila za duševno motnjo, odvisnosti od interneta in družbenih omrežij pa še ne. A vedno več raziskav nakazuje, da bi lahko bilo po svetu od interneta in videoiger odvisnih že kar šest odstotkov ljudi. To je več, kot je po podatkih WHO odvisnikov od prepovedanih drog. Tjaša Antolič je nekoliko previdnejša; ocenjuje, da sta med mladimi zasvojena dva odstotka, medtem ko je ranljivih uporabnikov spleta med 10 in 20 odstotki.

Pojav zasvojenosti je najpogosteje povezan z osebnostnimi značilnostmi. “Vsak posameznik lahko postane odvisen, so pa za razvoj zasvojenosti bolj dovzetni osamljeni in sramežljivi posamezniki z nizko samopodobo. Sočasno z odvisnostjo od interneta pa se pojavljajo še motnje koncentracije in pozornosti, avtistične motnje, anksioznost ali depresija,” dodaja.

Na spletu so odnosi poenostavljeni in se odvijajo na ravni všečkov, tekmovanja, praviloma brez obveznosti, globine in iskrenosti. Hkrati pa ponuja varno skrivališče in zatočišče, ki je človeku vedno na dosegu roke. Na spletu se lahko predstavljamo kot to, kar v resničnem svetu morda ne moramo biti.

V času odraščanja mladi iščejo potrditve, ki je morda v resničnem življenju ne dobijo dovolj, kar na spletu. Čeprav pa se nam to morda zdi uporabno in varno, pa je resnica daleč od tega, saj so predvsem mladi izjemno ranljivi in je z njimi lažje manipulirati. Tako kot lahko 95 všečkov dvigne razpoloženje, ga lahko le nekaj mlačnih odzivov povsem pobije. Druženje v spletni skupnosti morda poveča občutek pripadnosti, a se lahko to prevesi v fanatično sledenje idejam, ki imajo lahko ekstremne in nepopravljive učinke – 130 ruskih mladostnikov je leta 2017 v izzivu Sinji kit storilo samomor.

Odvisnost od interneta in igranja videoiger vodi v skrčenje sive možganovine v predelih, odgovornih za načrtovanje, organizacijo in samonadzor, ter v predelu, ki sodeluje pri vzbujanju empatije in sočutja do drugih.

Posebno nevarno za otroke in mladostnike

Posledice zasvojenosti s tehnologijo pri otrocih in mladih so zaradi razvijajočih se možganov lahko veliko bolj škodljive, kot posledice pri odraslih.

Poleg tega, da odvisnost od interneta in igranja videoiger vodi v skrčenje sive možganovine v predelih, odgovornih za načrtovanje, organizacijo in samonadzor, ter v predelu, ki sodeluje pri vzbujanju empatije in sočutja do drugih, pa zaradi učinkov na belo možganovino slabijo tudi povezave med različnimi možganskimi predeli.

“Ker se pri otrocih in mladostnikih možgani še razvijajo, se povezave v možganih vzpostavljajo povsem drugače, če so namesto knjig vajeni tablice,” pravi Antoličeva. “Branje namreč spodbuja razvoj abstraktnega mišljenja, dvodimenzionalni spletni svet, ki nič ne prepušča domišljiji, pa ne. Otrokovi možgani se navadijo na dražljaje, ki jih oddajajo te naprave. Ti so sicer lahko prijetni, a na intelektualno področje ne vplivajo pozitivno. Tako narašča potreba po še močnejših dražljajih pred ekranom in v siceršnjem življenju, sočasno pa se povečujeta napetost in nemir. V njihovih možganih se vzpostavijo drugačne povezave kot v možganih vrstnikov, ki se veliko prosto igrajo in družijo.“

Zato strokovnjaki priporočajo, da otroci do tretjega leta ne uporabljajo tablic in računalnikov, kasneje pa naj bo ta čas omejen na pol ure dnevno. V tem obdobju imajo starši največji vpliv, jim morajo dati dober zgled za zdravo uporabo spleta. Raziskava Univerze v Michiganu je celo pokazala, da se od interneta odvisni starši z otroki ukvarjajo tako malo, da to vpliva na njihov razvoj in vedenje.

Ko otrok odrašča pa je treba spremljati njihove spletne navade, ter jih hkrati izobraziti o pravilni in varni rabi interneta.

Pri tem lahko pomagajo številne organizacije, tudi spletna točka Safe.si, ter organizacije, kot je Center Šteker. Pri tem je pomembno, da mladostniku ne lažemo, saj je njegovo zaupanje nujno potrebno za dober odnos. Tudi odrasli se morajo zato zavedati, da je tehnologija zabavna le tako dolgo, dokler lahko živimo tudi brez nje.

Ne, nisem zasvojen!

Zanikanje je ena glavnih značilnosti prave odvisnosti, zato odvisnost praviloma opazimo le pri drugih. Odvisnika ne smemo ne obsojati, niti mu dostopa do tehnologije prepovedati, saj ga s tem spravimo v  še večjo stisko. Odvisnik potrebuje naše razumevanje in strokovno terapevtsko obravnavo. Ta se najprej dotakne vzrokov za odvisnost, kasneje pa tudi odpravljanja negativnih vzorcev vedenja.

K sreči se zasvojenost ne razvije tako hitro, da je z nekaj pozornosti in pravilnim pristopom ne bi mogli ustaviti že v kali. Najti moramo pravo razmerje med spletnim in resničnim življenjem ter doseči harmonijo v svojem svetu. Pri tem je verjetno najpomembneje, da sprejmemo, da nikoli ne bomo videli vseh objav na družbenem omrežju, zaigrali vseh iger ter dovolj hitro odgovorili na elektronsko sporočilo. Ugotoviti moramo, da lahko virtualni prijatelji počakajo, pravi pa ne vedno, ter da lahko srečo, ki jo ponuja virtualni svet, najdemo tudi drugje v veliko bolj zadovoljivi obliki. Kolikokrat ste torej odmaknili oči od članka?

NAČRT ZA ODKLOP

Ob zasvojenosti priporočamo strokovno obravnavo, ob prekomerni rabi pa vam lahko naslednja navodila pomagajo pri razmisleku o vaši rabi sodobne tehnologije.

Bodite prijazni do sebe. Odklopite se!

Celoten prispevek in še več zanimivih vsebin najdete v reviji Pazi nase, ki jo izdaja Triglav, Zdravstvena zavarovalnica.