Evropski svet za informiranje o hrani (EUFIC) je raziskoval kulturne razlike v odnosu ljudi do zavržene hrane v osmih državah Evropske unije*. Anketo je izpolnilo po 500 gospodinjstev iz vsake države. Glede na rezultate ankete Slovenci med vsemi sodelujočimi najmanj pogosto zavržemo hrano, a še vedno preveč. Najpogosteje jo zavržejo Danci, Madžari in Irci.
Lastnosti in miselnost slovenskega potrošnika, ki lahko napovedo, kako pogosto bo zavrgel hrano
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) navaja, da moški zavržejo več hrane kot ženske, mlajši več kot starejši in večja gospodinjstva več kot manjša. Nekatere lastnosti in prepričanja lahko vplivajo na to, kako verjetno bo človek zavrgel hrano in v kakšni meri. Med njimi so posebej značilne vrste odnosa, vezanega na hrano:
- Načrtujem, preden nakupujem.
- Raje pripravim preveč hrane kot premalo.
- Ostanke hrane recikliram in porabim za kosilo naslednji dan.
- Videz živila mi ne pomeni veliko.
Največ hrane, kar 46,6 odstotkov, zavržejo gospodinjstva. To je v letu 2022 naneslo kar 70.285 ton. Na ta problem že nekaj let opozarja ZPS, kjer so pripravili tudi nasvete, kako zmanjšati količino zavržene hrane. Na spletni strani Evropskega sveta za informacije o hrani (EUFIC) lahko naredite tudi test in odkrijte, kako z oceno svojih navad glede zavržene hrane pozitivno vplivate na okolje in prihranite pri stroških (test je v angleškem jeziku).
Po količini zavržene hrane gospodinjstvom sledita gostinstvo in strežba hrane. Prispevata 37 odstotkov zavržene hrane. Zato ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani, ki ga obeležujemo 29. septembra, Ekologi brez meja vabijo k sodelovanju v vseslovenski pobudi Krožnik 12.3 za manj zavržene in več trajnostne hrane v restavracijah.
“Tokrat bomo v ospredje postavili slovenske restavracije, s katerimi želijo zmanjšati količine odpadne hrane, zasledovati trajnostne nabavne politike ter razširiti ponudbo lokalnih, sezonskih in rastlinskih obrokov.”
Katja Sreš, Ekologi brez meja
K sodelovanju vabijo restavracije, ki se pri trajnostni gostinski ponudbi soočajo z izzivi. Z njimi bodo merili in testirali ukrepe za doseganje ciljev, vključno s tehtanjem zavržkov pred in po uvedbi ukrepov. Z namenom popisa in prenosa najboljših praks so se projektu že priključile nekatere vidnejše trajnostne gonilne sile, med njimi Hiša Linhart, Gostilna Repovž, Posestvo Monstera in drugi.
Kako lahko zmanjšamo količino zavržene hrane
Obroke načrtujmo vnaprej, v trgovino pojdimo samo z nakupovalnim seznamom, ne kupujmo večjih količin le zato, ker so v akciji, skuhajmo le toliko, kot bomo pojedli, je nekaj od nasvetov, ki nam pomagajo pri tem, da hrane ne bomo metali v smeti. Več nasvetov preberite na www.zps.si.
O pripravi živil, rokih trajanja, pogrevanju hrane in kako pravilno shranjevati živila si lahko preberete in vprašate za nasvet na forumu Prehrana in varnost živil.
* V raziskavi programa programa EU4Health so sodelovale Avstrija, Francija, Grčija, Madžarska, Irska, Poljska, Danska in Slovenija.
Vir: https://www.zps.si/novice/odnos-slovencev-do-zavrzene-hrane-rezultati-ankete-2024-04-04
